V primerjavi z drugimi vrstami raka je rak mod redek. Pojavi se v modih, ki proizvajajo moške spolne hormone ter semensko tekočino. Ker vsi dejavniki tveganja niso poznani, ni učinkovitega načina za preprečevanje bolezni. Zdravljenje raka mod je ena izmed zgodb o uspehu sodobne medicine. Več o raku mod nam je povedal Ivan Parać, dr. med., namestnik predstojnika Oddelka za urologijo Splošne bolnišnice Slovenj Gradec.
Avtor: Luka Šabeder
V kateri starosti moški najpogosteje obolevajo za rakom mod?
Rak mod predstavlja en odstotek vseh rakastih obolenj pri moških in pet odstotkov uroloških tumorjev. Najpogosteje se odkrije pri mlajših, v starosti med 30 in 40 let.
Ali drži, da je obolevnost za to vrsto raka v zadnjih letih močno narasla?
Letno se ugotovi od tri do deset novih primerov raka mod na 100 000 moških in v zadnjih desetletjih je njegova pojavnost v naraščanju, zelo verjetno zaradi boljše ozaveščenosti o samopregledih in zgodnje diagnostike, predvsem ultrazvočne.
Katere genetske dispozicije določajo večjo verjetnost raka na modih?
Znana je genetska sprememba specifičnega markerja na kromosomu 12 pri vseh tipih raka mod, vendar do danes praktične implikacije ali testov za to ni. Povečano tveganje za nastanek raka na modih je opaženo pri nespuščenih modih in družinsko tveganje v sorodstvu prve linije (oče–sin).
Kako lahko moški sam prepozna prve simptome bolezni in ali lahko že v začetku bolezni zatipa zatrdlino v modih?
Prvi simptomi raka testisov se manifestirajo kot zatrdlina v modu ali povečanje moda, z občutljivostjo na otip, z bolečinami pri 20 odstotkih bolnikov. Sumljivo rezistenco v modu, pri kateri gre za rak mod, redko ugotovi bolnik sam med otipavanjem mod. Največkrat si bolniki med pregledovanjem mod zatipajo nenevarne spremembe v smislu cist, proste tekočine ali varic. V večini primerov pa se rak mod najpogosteje naključno odkrije med ultrazvočno preiskavo po poškodbah mednožja. Za zgodnje odkrivanje raka mod ni posebnih znakov, zelo pomembno pa je samopregledovanje, ki ga priporočam vsaj enkrat na mesec.
Katere so pogoste spremembe mod in ali kažejo na rak testisa?
Razviti testis je okroglasto ovalna struktura, dolžine do 5 cm, debeline do 3 cm in višine do 3 cm (manjša odstopanja do 1 cm so v mejah normale). Na rahli otip so mehka in neboleča. Zunaj konture samega moda zgoraj in spodaj je možno zatipati okroglasto in grčasto strukturo, ki predstavlja obmodek. V predelu obmodka so dokaj pogoste cistične spremembe, ki jih imenujemo spermatokela. V zgornjem delu, skoraj vedno levega dela skrotuma, nad levim testisom, je pri mlajših možno zatipati tudi razširjene spermatične vene, ki jim rečemo varikokela.
Obe spremembi sta nenevarni in skupaj z zatipano strukturo normalnega obmodka štejejo za približno 70 odstotkov obiskov v urološki ambulanti pod napotno diagnozo tumor testisa v opazovanju. Povečanje moda je pogosto prav tako posledica nabiranja tekočine znotraj ovojnic, ki ji rečemo hidrokela in je posledica vnetja ali poškodbe. Pri vseh teh stanjih je potreben obisk urološke ambulante, da se potrdi ali ovrže diagnoza. Pri teh stanjih bo zelo verjetno treba opraviti ultrazvok mod, na katerega so bolniki napoteni po urološkem pregledu. Pri sumljivih spremembah bolniku vzamemo tudi kri za določitev tumorskih markerjev (beta HCG, alfa-fetoprotein in LDH).
Kdo je specialist za to vrsto raka?
S to problematiko se v glavnem ukvarjajo urologi, konzilijarno tudi onkologi, radiologi in patologi. Evropsko združenje urologov je prva priporočila o raku testisa podala leta 2001 v smernicah, ki so danes bistveno obsežnejše, in urologi se ravnamo po njih. Zdravljenje raka mod je najprej v domeni urologa, potem še onkologa.
Kako poteka zdravljenja raka na modih?
Če preiskave potrdijo rak mod, je napovedan sprejem na urološki oddelek in operativni poseg v smislu odstranitve obolelega moda skupaj s semenskim povesmom. Kirurški pristop je odprt, z dimeljnim rezom. Čas hospitalizacije je predvidoma dva do tri dni, po posegu pa je priporočen počitek še sedem do deset dni. Sledi patohistološki izvid, ki zagotovo potrdi ali ovrže diagnozo. Pri tumorjih mod je potrebno po posegu opraviti še zamejitveno diagnostiko (CT trebuha in RTG pljuč) in kontrolo tumorskih markerjev, ki po operaciji dokaj hitro upadejo, razen pri bolezni, ki je že razširjena.
Bolnik ima nato v roku dveh do treh tednov kontrolo v urološki ambulanti in napotitev na uro-onkološki konzilij zaradi nadaljnjega zdravljenja. S predstavitvijo na uro-onkološkem konziliju se urološki del akutnega zdravljenja zaključi in zdravljenje za bolnika se nato nadaljuje pri kolegih onkologih. Znano je, da je rak mod občutljiv na kemoterapijo, zato se na Onkološkem inštitutu prične zdravljenje z infuzijami cisplatina, pri vseh operiranih, glede na izvide zamejitvene diagnostike pa lahko tudi več ciklov kemoterapije v kombinacijah z obsevanjem. V primeru, da je po onkološkem zdravljenju bolezen v bezgavkah po kontrolni diagnostiki (CT trebuha, Tu-markerji) še prisotna, je bolnik ponovno napoten k urologu. Potreben je poseg odstranitve trebušnih bezgavk oziroma zasevkov s posegom, ki se imenuje retroperitonealna limfadenektomija, le-to pa izključno izvajajo v urološki kliniki UKC Ljubljana, v zadnjem času tudi z laparoskopskim pristopom.
Kako spremljate bolnike po zaključenem zdravljenju?
Pri večini bolnikov je potrebno redno spremljanje po zdravljenju, in sicer s kontrolnimi ultrazvoki trebuha, kontrolo tumorskih markerjev in eventuelno z RTG pljuč, na začetku na pol leta, potem na leto dni.
Koliko pacientov po zdravljenju postane neplodnih?
Pri bolnikih, zdravljenih zaradi raka mod, je znana nenormalnost semenske tekočine, tako da je neplodnost po terapiji možna. Pred začetkom onkološkega zdravljenja je priporočljivo narediti analizo semena, ki ga lahko shranimo v semensko banko. Pri bolnikih je po operaciji prisotna tudi duševna komponenta manka mod v skrotumu. Obstajajo posebni silikonski implantati v treh različnih velikosti, ki se lahko po operaciji ali med samo operacijo vstavljajo v skrotum. Na žalost pa implantatov testisa nimamo in če bolnik želi, da ga vstavimo, si ga mora pridobiti sam.
Kako rak na modih vpliva na spolno življenje moškega?
Funkcionalne motnje v erekcijah in v spolnem življenju po zdravljenju raka na modih so redke, bolj so izražene duševne motnje, ki povzročajo erektilno disfunkcijo.
Kakšne so še druge možne posledice po operativnem posegu?
Komplikacije po posegu so redke, možno je vnetje operativne rane in zmerne bolečine v operativnem področju, zaradi katerih je potrebno jemanje zdravil proti bolečinam po potrebi.
Kakšna je stopnja ozdravljivosti?
Prognoza po zdravljenju raka na modih je v sodobnem času dobra. V prvem stadiju, kar pomeni, da je lokaliziran na modo, takih je kar 70 odstotkov glede na histološko sliko seminoma, je bolezen večinoma ozdravljiva, pri višjih stadijih ob razširjenosti procesa ter glede na histološko sliko, pa je bolezen, kljub vsej terapiji redko ozdravljiva, predvidoma sledi petletno preživetje, okrog 50 odstotkov. Na urološkem oddelku Splošne bolnišnice Slovenj Gradec letno obravnavamo okrog 20 bolnikov z diagnozo raka na modih.
Ali pri zgodnjem odkrivanju bolezni obstaja kakšen sistematičen samopregled mod, podobno kot pri pregledovanju dojk?
Najbolje je samopregled mod opraviti v topli kopeli oziroma pod prho, saj se takrat zaradi toplote sprostijo kremasterne mišice in so moda dostopnejša otipu. Dokaj pogosta je razlika v velikosti in položaju mod, desno je malo večje in višje položeno, levo malo manjše in nižje položeno. Samopregled mod se izvaja s prsti, z obema rokama, najprej eno, nato drugo, in sicer na način, da ga s prsti rahlo stisnete. Zdravi testisi so razmeroma čvrsti, voljni in gladki, približno take konsistence kot olupljeno trdo kuhano jajce. Ob testisu lahko z zgornje zadnje strani zatipate tudi grčasto, cevasto strukturo, to je obmodek. V zgornjem delu obmodka je možno zatipati tudi trdo cevasto strukturo, ki je semenovod. Če pa zatipate zatrdlino, je potreben najprej obisk splošnega zdravnika, ki mora izstaviti napotnico pod nujno (v 24 urah) za obisk urologa.
Kako se po vaših izkušnjah moški psihološko soočajo s to boleznijo?
Za zaključek lahko, glede na povratne informacije bolnikov, ki so uspešno zaključili zdravljenje, povem, da so normalno nadaljevali življenje, si ustvarili družine, so zadovoljni in brez znakov bolezni. Meni kot urologu je v veliko zadovoljstvo, da ti mladi moški živijo normalno življenje.
Nevarnost, da se bolezen ponovi, je pri bolnikih z zelo razširjeno boleznijo večja kot pri bolnikih v zgodnjem stadiju bolezni. Bolezen se najpogosteje ponovi v prvem in drugem letu po končanem zdravljenju. Kasnejše ponovitve so zelo redke. Tudi ob ponovitvi bolezni so možnosti za ozdravitev zelo velike.
Na pregled pri specialistu se je priporočljivo pripraviti. Preverimo, ali so pred pregledom kakšne omejitve. Zapišimo si vse simptome, ki jih občutimo, tudi tiste, ki se nam zdijo brez povezave z razlogom pregleda. Prav tako si zapišimo osebne informacije, ki naj vključujejo tudi večje spremembe v našem življenju in obdobja povečanega stresa.
