Stanje črevesja je zelo pomembno za naše zdravje, samo s prebavno cevjo je povezanih več kot sto bolezni. Vedeti pa moramo, da so določeni simptomi v prebavilih precej pogostejši kot bolezni same. Eden takšnih je tudi leno črevo oz. kronično zaprtje – zapeka.
Avtorica: Petra Bauman
Odgovarja: Renata Šibli, dr. med., spec. interne medicine, Splošna bolnišnica Celje
Kako je sestavljeno črevo?
Črevo se začne takoj za želodcem, torej z dvanajstnikom, in se konča z zadnjikom. Razdelimo ga na tanko in debelo črevo. Deli tankega črevesa so dvanajstnik, tešče črevo in vito črevo, ki prehaja v debelo črevo. Debelo črevo je sestavljeno iz slepega črevesa, slepiča, kolona in danke, ki se konča z zadnjikom. Črevo je pri človeku dolgo približno osem metrov.
Katere bistvene funkcije se vršijo v črevesju?
V tankem črevesu potekata prebava in privzem hranil (ogljikovih hidratov, beljakovin, maščob, elektrolitov in vode). Notranja površina tankega črevesa je zato zelo velika. Je zelo nagubana, ima resice in mikroviluse in ima celotno površino okrog 400 kvadratnih metrov. V dvanajstniku se hrana pomeša z žolčem in s sokom trebušne slinavke. Encimi trebušne slinavke in žolč ogljikove hidrate in maščobe cepijo na osnovne delce, ki jih tanko črevo vsrka, nato potujejo do jeter in zatem prehajajo v sistemski krvni obtok.
Debelo črevo opravlja dve pomembni funkciji: absorpcijo (vsrkavanje) in transport (prenos). V debelem črevesu se absorbirajo voda in elektroliti. Tekoča vsebina, ki pride iz tankega črevesa, se tako spremeni v gostejše blato. V kolonu se vsrkajo tudi maščobne kisline, ki so poglavitno hranilo epitelijskih celic kolona. Črevesna peristaltika je gibanje črevesa zaradi krčenja različnih vrst in omogoča transport črevesne vsebine proti danki.
Črevesje deluje samo po sebi, zakaj se torej ustvari »leno črevo«?
V stenah našega črevesja je ločeni živčni sistem, t. i. enterični živčni sistem, ki je tako zelo zapleten, da ga imenujemo drugi možgani oz. trebušni možgani. Sestavljen je iz približno 500 milijonov živčnih celic in ima nadzor nad vsem, kar se dogaja v prebavilih. Ima nadzor nad mehaničnim mešanjem hrane v želodcu, kontrolira mišične kontrakcije, da se hrana lahko premika po črevesju, skrbi za ustrezen pH in za kemično sestavo prebavnih encimov.
Deluje lahko neodvisno ali pa soodvisno z možgani v glavi. Od delovanja našega enteričnega živčnega sistema je odvisno, kako bo delovalo naše črevesje. Ali bo bolj leno ali pa morda hiperaktivno. Seveda pa na leno črevo vpliva še veliko drugih dejavnikov: način življenja in prehranjevanja, starost, spol, določena zdravila.
Ali je leno črevo že bolezen ali samo simptom, ki šele napoveduje težave?
Leno črevo ni bolezen. Je le simptom, ki pa pri večini ljudi, ki ga imajo, povzroča težave.
Kakšne težave izvirajo iz lenega črevesja in katere resne bolezni se lahko razvijejo?
Leno črevo oz. kronično zaprtje vodi v težave. Povzroča nelagoden občutek v trebuhu, napetost, odvajanje trdega blata, bolečine pri iztrebljanju.
Kakšna je razlika med lenim črevesom in sindromom razdražljivega črevesa?
Včasih je obe stanji težko razlikovati. Pri sindromu razdražljivega črevesa gre za motnjo krčenja mišic v steni črevesja. V nasprotju z lenim črevesom so pri sindromu razdražljivega črevesa vedno prisotne bolečine v trebuhu, izraziti vetrovi, napihnjenost, občutek nepopolnega izpraznjenja črevesa, prisotni so tako zaprtje kot driske, najpogosteje se izmenjujejo obdobja zaprtja in drisk.
Kateri skupek simptomov nam pove, da imamo leno črevo in da moramo nujno ukrepati?
Ker smo ljudje različni in imamo različne navade, je težko natančno določiti normalno število dnevnih iztrebljanj. Zaprtje pomeni redko iztrebljanje majhnih količin blata, ki ga spremlja mučno napenjanje ali pa zasušitev oziroma zatrditev blata, ki ji pravimo zapeka.
Ker smo ljudje različni in imamo različne navade, je težko reči, kaj je normalno število dnevnih iztrebljanj. Nekateri iztrebljajo do trikrat na dan, drugi le enkrat do trikrat na teden, vendar je to lahko še vse v mejah normalnega. Ukrepati moramo, kadar imamo zaradi zaprtja težave, torej bolečine, trdo blato, ki povzroča bolečine pri iztrebljanju.
Ljudje zelo radi hitro obiščemo zdravnika zaradi bolečin v trebuhu, v žlički, zaradi kisline itd., in želimo zdravilo. Že sama beseda »leno« pa nam pove, da moramo ravnati ravno nasprotno od tega, torej črevesje aktivirati, ga dati v neki pogon. Kako?
Uživamo zadosti tekočin, predvsem vode, napitke, ki vsebujejo magnezijeve soli, npr. Donat Mg. Hrana naj vsebuje veliko vlaknin, npr. sveže in posušeno sadje (slive, fige, marelice, hruške, jabolka; kislo zelje), žita in različna semena. Redno smo telesno dejavni. Zelo pomembno je, da iztrebljanja ne zadržujemo oz. da si vzamemo čas za iztrebljanje, najbolje vsak dan ob istem času.
Ali vendarle predpišete kakšno zdravilo ob sindromu »lenega črevesa«?
Lahka odvajala, ki mehčajo blato, bodisi v obliki svečk ali peroralnih pripravkov.
Ali obstaja kakšen organski razlog za leno črevo ali je to bolj stvar našega psiho-socialnega vedenja?
Seveda. Več je organskih vzrokov za leno črevesje. To so okvare živčevja, motnje v delovanju, predvsem kontraktilnosti črevesja, ki se pojavlja predvsem pri mladih ženskah, kronične vnetne črevesne bolezni, divertikuloza črevesja, tumorji črevesa, ki zapirajo svetlino črevesja, presnovne bolezni (sladkorna bolezen, bolezni motnje elektrolitov), sindrom razdražljivega črevesja.
Ali se res naredijo trdovratne obloge, ki se nalepijo na črevo, ko enkrat začne v črevesju zaostajati hrana? Ali jih kasneje z novimi zalogami predelane hrane in veliko pitja tekočine ni možno več »sprati«?
Pri trdovratnem zaprtju se črevo res bolj oblepi z gostejšim blatom, zato je čiščenje črevesja v tem primeru težavnejše in dolgotrajnejše. Popiti je treba več tekočine in odvajal, koristi tudi klistiranje.
Kako določena čustvena stanja vplivajo na dogajanje v želodcu oz. črevesju, ali so naše misli tudi neke vrste hrana, ki jo je treba predelati?
Kot sem že rekla, imamo v našem črevesju naše druge možgane: eterični živčni sistem. Glede na zadnje raziskave ti možgani igrajo pomembno vlogo tako pri telesnem kot duševnem počutju. Verjetno so odgovorni za našo čustveno odvisnost od določene hrane, ki se pojavi predvsem v času stresa.
Zakaj imajo več težav s prebavo ženske (krči v trebuhu, napihovanje, zaprtje, napenjanje …)?
Ženske so bolj nagnjene k zaprtju, pogosteje imajo sindrom razdražljivega črevesja.
Kdaj priporočate kakšno resnejšo, torej endoskopsko preiskavo?
Kadar koli sumimo, da je leno črevesje posledica organskega vzroka, je vedno na mestu endoskopska preiskava (če se po iztrebljanju pojavi občutek nepopolne izpraznjenosti danke, zlasti če se pojavijo še sledovi krvavitve, kar je pogosto posledica raka danke, če pride do nenadnega oziroma akutnega zaprtja, če so težave dolgotrajne, če se pojavijo krvavitve).
Kakšne spremembe lahko zazna endoskop oz. kateri znaki so tisti, da morate uvesti določeno vrsto zdravljenja?
Kadar gre za funkcionalno zaprtje oz. leno črevo, je endoskopski pregled črevesja popolnoma normalen. Za potrditev diagnoze lenega črevesja so na mestu druge diagnostične preiskave.
Ali na leno črevesje lahko vplivajo tudi določena zdravila?
Da. Številna zdravila povzročajo zaprtje. Naj omenim predvsem zdravila za zdravljenje depresije, zdravila proti visokemu krvnemu tlaku, nesteroidne antirevmatike in še številna druga.
Veliko ljudi se zateka k alternativni medicini – ali lahko z določenimi zeliščnimi pripravki, akupunkturo itd. vplivamo na vzpostavitev boljšega delovanja črevesja?
Akupunktura se je skozi stoletja izkazala pri številnih boleznih, lahko je uspešna tudi pri lenem zaprtju. Uspešna je tudi akupresura in tudi določeni zeliščni pripravki dobrodejno vplivajo na leno črevo (sena, aloa vera).
Kako se izogniti lenemu črevesju in imeti čim bolj zdravo prebavo?
Redna prebava je za zdravo življenje zelo pomembna. Za iztrebljanje si je treba vzeti čas. Čim več se gibajmo, saj s telesno dejavnostjo spodbudimo tudi delovanje črevesja. Uživajmo veliko tekočine, predvsem vode in mineralov, zeliščnih čajev.
Uživajmo hrano, ki vsebuje več vlaknin (sadje in zelenjava). Izogibajmo se hranilom, ki vsebujejo veliko škroba, izbirajmo raje polnovredna žita. Tudi rdeče meso se prebavlja zelo dolgo, zato naj bo redko na jedilniku. Hrana naj bo nekoliko bolj začinjena, predvsem pomagajo čili, kajenski poper, kumina, ingver in poper.
