Žolčni kamni, ta zdravstvena nadloga, lahko dolgo časa sploh ne povzročajo težav in mirno čakajo na dan, ko bodo nase opozorili z bolečino pod desnim rebrnim lokom oziroma pod prsnico, s slabostjo in z bruhanjem ter bolečino v rami – tako nekako je videti napad žolčnih kamnov, ki se navadno pojavlja ponoči, po težjem obroku, imenujemo pa ga kolike.
Zaslužni za napad so žolčni kamni, ki lahko dosegajo od nekaj milimetrov (ko so pravzaprav bolj pesek) do velikosti žogice za golf. Sestavljeni so iz holesterola, pigmentov in soli, nastajajo pa v žolčniku in redkeje v žolčevodu, in sicer iz žolča, ki je nujno potreben za presnovo maščobnih kislin ter nastaja v jetrih.
Podrobneje nam je težavo razložil doc. dr. Aleš Tomažič, dr. med., s Kliničnega oddelka za abdominalno kirurgijo Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana.
Avtorica: Anja Kuhar
So žolčni kamni videti kot pravi kamni ali jim tako le rečemo? Kakšna je pravzaprav njihova sestava, kakšne vrste žolčnih kamnov poznamo, kje nastajajo in kakšno velikost dosegajo?
Žolčni kamni so včasih res videti kot pravi kamni, ki jih s svojimi čutili ne bi mogli ločiti od pravih. Takšni pa niso vsi, pač pa le manjšina. Ločimo namreč več vrst kamnov. V razvitem svetu gre največkrat za holesterolske oziroma kamne, pri katerih v nastajanju prevladuje holesterolna komponenta. Ti so mehkejši in svetlejši kakor običajni kamni. Drugo skupino imenujemo t. i. pigmentni kamni. Ti so pogostejši pri narodih, ki živijo na vzhodu. Nastanejo iz žolčnih barvil in se še naprej delijo na črne pigmentne kamne, ki so še najbolj podobni pravim, ter svetlejše pigmente kamne.
Žolčni kamni lahko dosegajo različne velikosti, od 1 mm pa vse do velikosti žolčnika, torej tudi do 10 centimetrov. Velika večina jih nastane v žolčniku, redkeje pa lahko nastajajo tudi v žolčevodih, predvsem pri bolnikih, ki so imeli odstranjen žolčnik ali v primerih redkih bolezni.
Žolčne kamne ima približno 15–20 % odraslih žensk in polovico manj moških.
Vemo, da naj bi k nastanku žolčnih kamnov pripomogla debelost oziroma previsoka raven slabega holesterola v krvi. Kaj vse še povzroča žolčne kamne oz. pripomore k njihovemu nastanku?
Poleg debelosti in previsoke ravni holesterola so pomembni dejavniki, ki vplivajo na nastanek holesterolskih kamnov, še spol (ženski spol prinaša višje tveganje), starost, nosečnost in uživanje tablet, ki vsebujejo eksogeni estrogen.
Vzrokov za nastanek pigmentnih kamnov je veliko. Pogosteje se pojavljajo pri bolnikih, ki so imeli odstranjen končni del tankega črevesa, pri cirozi jeter in pri stanjih, ki so povezana s hemolizo (hematološka obolenja, npr. dedna sferocitoza, umetne srčne zaklopke itd.).
Bruhanje in bolečine v zgornjem delu želodca so le nekateri od značilnih simptomov žolčnih kamnov. Kakšno simptomatiko še zajema značilen napad žolčnih kamnov?
Značilen napad žolčnih kamnov spremljata krčevita bolečina pod desnim rebrnim lokom in slabost, lahko tudi bruhanje. Obdobja krčevite bolečine se izmenjujejo z dokaj mirnimi oziroma nebolečimi obdobji. Bolečina lahko včasih izžareva v hrbet, žličko, spodnji del prsnega koša ali desno ramo.
Če se poleg kamnov razvije tudi vnetje žolčnika, ima bolnik povišano telesno temperaturo, bolečina pa lahko postane stalna. V primeru predrtja žolčnika so lahko prisotni znaki draženja trebušne mrene, kot so huda palpatorna bolečnost in splošna prizadetost bolnika. Včasih se kamen zagozdi v žolčevodu in v tem primeru opazimo znake zaporne zlatenice, kot so rumena koža in veznice, hkrati pa bolnik odvaja temen urin in svetlo blato.
Kako diagnosticiramo žolčne kamne?
Žolčne kamne diagnosticiramo z ultrazvočno preiskavo, dokaj pogost ultrazvočni izvid so tudi polipi v žolčniku, ki pa so v praksi zelo redki. Pri operaciji teh ultrazvočno ugotovljenih polipov v večini primerov ugotovimo, da gre za drobne kamne, ki se čvrsto držijo stene žolčnika. Poleg ultrazvočne preiskave lahko žolčne kamne ugotovimo oziroma diagnosticiramo tudi na računalniški tomografiji, ki jo običajno naredimo zaradi drugih razlogov in pri kateri so žolčni kamni naključna najdba.
Operativno žolčne kamne zdravimo z laparoskopsko operacijo. Kateri so še drugi mogoči operativni in neoperativni načini zdravljenja?
Žolčne kamne večinoma zdravimo z operacijo, imenovano laparoskopska holecistektomija. Pri operaciji odstranimo žolčnik skupaj s kamni, ki ležijo v njem. V primeru hudega vnetja, zapleta med laparoskopsko operacijo in redkih drugih vzrokih se lahko odločimo za klasično operacijo, pri kateri prav tako odstranimo žolčnik in kamne v njem, vendar moramo zato prerezati dobršen del trebušne stene pod desnim rebrnim lokom.
Holesterolske kamne lahko poskusimo zdraviti tudi brez operacije, raztapljamo jih lahko s preparati henodeoksiholne kisline in ursodeoksiholne kisline. Za tak poskus so primerni kamni, ki so manjši od 15 milimetrov. Po dveh letih tovrstnega zdravljenja se raztopi približno polovica kamnov. Slaba stran metode je v tem, da se v več kot polovici primerov v obdobju petih let kamni ponovno pojavijo.
Zunanje drobljenje kamnov pride v poštev le izjemoma in še to zgolj pri bolnikih s posameznimi kamni, manjšimi od 20 milimetrov. Rezultat zdravljenja je negotov. O uspehih alternativnih možnosti zdravljenja oziroma zdravljenja z dieto zanesljivih podatkov ni.
Morda za konec še to, ali se žolčni kamni radi ponavljajo oziroma kakšne so možnosti ponovitve?
Žolčni kamni se po operaciji in odstranitvi žolčnika ponovijo izjemno redko. Možnosti za ponovitev se pojavijo v primeru nepopolne odstranitve žolčnika, takrat lahko kamni nastanejo v ostanku žolčnika; pogosteje nastanejo v žolčnih izvodilih, kar pa se zgodi manj kot pri 1 % bolnikov po odstranitvi žolčnika.
