Utrujenost, nemir, razdražljivost, razbijanje srca, slab spanec, suha koža, celo izpadanje las in pozabljivost so lahko tudi simptomi ščitničnega obolenja. Ob teh simptomih bo skoraj vsaka ženska pomislila tudi na možnost, da ima težave s ščitnico. Kaj pa moški in otroci? Simptomi so tudi pri njih zelo podobni.
Preveč ali premalo delujoča ščitnica jo lahko zagode vsem. Še posebno tistim, ki jo poznajo že »iz družine«. Kar 80 odstotkov obolenj je namreč posledica genetskih dejavnikov. Več o težavah s ščitnico, kako jih prepoznati in zdraviti, nam je v pogovoru povedal Bojan Pustovrh, dr. med., specialist interne medicine.
Avtorica: Vesna Vilčnik
Kakšna je funkcija ščitnice?
Ščitnica je žleza z notranjim izločanjem, ki proizvaja hormona tiroksin (FT4) in trijodtironin (FT3). Uravnava širok spekter procesov, ki vključujejo rast, presnovo telesa in razvoj možganov. Ščitnični hormoni so pomembni pri razvoju možganov otroka že v času nosečnosti in po porodu. Ob pomanjkanju ščitničnih hormonov se možgani slabše razvijejo, opazuje se upad inteligenčnega kvocienta.
Hipertiroidizem, hipotiroidizem in golšavost so bolezni, povezane z nepravilnim delovanjem ščitnice. Lahko na kratko opišete vsako od njih?
Pri ugotavljanju ščitničnih obolenj določamo koncentracijo ščitničnih hormonov – govorimo o povečani koncentraciji ščitničnih hormonov ali hipertirozi, zmanjšani koncentraciji ščitničnih hormonov ali hipotirozi, normalnem hormonskem stanju ali evtirozi – ugotavljamo vzroke teh stanj in velikost in spremembe ščitnice.
Kako lahko poskrbimo, da bo imelo naše telo dovolj joda?
Zadostno količino joda dobimo z ustrezno prehrano. Ker živimo v krajih, kjer je pomanjkanje joda v okolju, je pomembno uživanje joda s hrano. Priporočam uporabo jodirane soli in uživanje morske hrane. Ni pa priporočljiva uporaba soli, ki ni jodirana, in uživanje presne hrane brez morske hrane. Pri morski prehrani zadostuje že uživanje pripravkov iz morskih alg.
Kaj pa pomanjkanje joda v otroštvu? Je to lahko vzrok za kasnejše težave s ščitnico?
V otroštvu je po uvedbi jodiranja soli uživanje joda zadostno. Pri uporabi soli, ki ni jodirana ali če ne uživamo morske hrane, pa se zaradi pomanjkanja joda ščitnica prilagaja z rastjo in spreminjanjem zgradbe; tako nastaja golšavost.
Kakšni so lahko zapleti z razvojem ščitnice pri razvijajočem se plodu? Na kaj morajo biti pozorne nosečnice?
Pri pomanjkanju joda, pri hipotirozi ali hipertirozi je moten razvoj otroka, poveča se tveganje za splav in zgodnji porod. Menim, da je najpomembnejše ukrepanje že pri načrtovanju nosečnosti. Ker je nagnjenost k avtoimunim boleznim ščitnice pogosto dedna, se je treba pozanimati, če ima bolezen kdo od ožjih ali širših družinskih članov. Če je tako, je potreben pregled pri tirologu.
Nekateri otroci se rodijo povsem brez ščitniškega tkiva. Je to pogosta bolezen?
Prirojena hipotiroza, ki je najpogostejša motnja delovanja ščitnice v obdobju novorojenčka, je le redko povezana z boleznijo materine ščitnice. Gre za redko bolezen, v Sloveniji je le nekaj takšnih pacientov na leto.
Kako poteka diagnoza motenj ščitnice?
Pri sumu na motnjo v delovanju ščitnice določimo nadzorni hormon tirotropin TSH, ki ga izloča hipofiza. Pri spremembi tega hormona dopolnimo preiskavo z določitvijo hormonov ščitnice. Ščitnico pregledamo z ultrazvokom, po potrebi opravimo še scintigrafijo ščitnice in ultrazvočno vodeno punkcijo.
Utrujenost, nemirnost, tesnoba, povečan apetit so znani simptomi motenega delovanja ščitnice. Kaj pa glavoboli?
Glavoboli sorazmerno redko spremljajo bolezni ščitnice. Prisotni so pri manj kot tretjini pacientov.
Najpogostejši vzrok hipertiroze pri otrocih in mladostnikih je avtoimuna hipertiroza. Zakaj avtoimuna, kaj to pomeni?
Med vsemi razlogi za hipertirozo je pri otrocih najpogostejša avtoimuna hipertiroza. Avtoimuna pomeni spremembo v imunskem sistemu; nastopi vnetje ščitnice in spremenjeno delovanje ščitnice. Zaradi napačnega imunskega delovanja ščitnica izdeluje in sprošča več hormonov. Oboleli bolezen običajno opazi z zamikom; njegovi bližnji opazijo golšo, sam pa zaznava hitrejše bitje srca tudi zjutraj in v mirovanju, živčnost, tresenje prstov rok, opazi, da hujša ali ima povečan apetit, ne prenaša vročine. Starši lahko pri otrocih zaznajo spremenjeno obnašanje doma ali v šoli; otroci so hiperaktivni, nemirni, živčni, imajo svetel pogled, tresejo se. Hipertiroza se opazi včasih šele po odkritju golše, ob rednem pregledu v šolski ambulanti in določitvi hormonov. Pri tej bolezni zdravniki uvedemo terapijo z zdravili, ki zmanjšajo delovanje ščitnice. S spremljanjem hormonskega stanja prilagajamo terapijo, ki se postopoma zmanjšuje. Ob vztrajanju vnetja s hipertirozo predlagamo terapijo z radioaktivnim jodom.
Predlagate kakšne posebne ukrepe pri otrocih, katerih starši ali sorodniki imajo težave s ščitnico?
Genetska nagnjenost k boleznim ščitnice je pomembna. Predlagam določanje TSH na pet let pri bližnjih sorodnikih pacientov z avtoimuno boleznijo ščitnice. Po odkritju bolezni pri otroku predlagam obvezen pregled staršev pri tirologu, ki bo glede na trenutno stanje opredelil smiselnost kontrole hormonskega stanja ščitnice.
Bula ali oteklina na vratu je lahko tudi znak za raka ščitnice. Kako pogosta je ta bolezen in kako pogoste so operacije v tem primeru?
Rak ščitnice je v počasnem porastu. V letu 2010 je bilo v Sloveniji odkritih 148 rakov ščitnice, od tega 109 pri ženskah. Običajno je razlog za pregled pri zdravniku oteklina na vratu v predelu ščitnice, ki je nepravilne oblike in ni premična. Sum na raka ščitnice postavimo po preiskavah: ultrazvok ščitnice in ultrazvočno vodeni punkciji sumljivega predela. Nato sledi operativna terapija. V primeru histološke potrditve raka ščitnice pacienti nadaljujejo zdravljenje na Onkološkem inštitutu v Ljubljani, kjer določijo optimalno terapijo. Pogosto sledi še terapija z radioaktivnim jodom in redko še drugi ukrepi in zdravila. Običajno je zdravljenje uspešno.
Bolj znana je zmanjšana funkcija ščitnice (hipotirodizem) pri ženskah, pojavlja pa se tudi pri moških. Kakšni so simptomi pri enih in drugih?
Tudi pri moških so simptomi in znaki hipotiroze utrujenost, upočasnjenost, zaspanost, depresija, hripavost, suha koža, moški težko prenaša mraz … Pri ženskah so pogoste spremembe menstruacije, lahko so tudi podaljšane. Ženske imajo občasno občutek napetih prsi, zmanjšana je zmožnost zanositve, večja je možnost splava.
Kaj običajno mislijo moški, da je z njimi narobe, preden pridejo k vam in odkrijejo, da imajo težave s ščitnico; da so depresivni?
Večino moških, ki so napoteni v tirološko ambulanto s sumom na hipotirozo, prepozna domači zdravnik. Le redko dobim v ambulanto paciente s polno razvito hipotirozo. Večina moških pride v zgodnji fazi kroničnega vnetja ščitnice, ko hormonsko stanje kaže na še normalne vrednosti ščitničnih hormonov in blago povišanje tirotropina oziroma TSH. V tej fazi najpogosteje tožijo zaradi depresivnosti in znakov nestabilnega vegetativnega živčevja, ki je prisotno pri številnih boleznih. Ti znaki pa so občutek oblivanja vročine, potenje, občasen nemir, razdražljivost in pomanjkanje energije. Potek razvoja hipotiroze je počasen. Pogosto traja mesece, lahko tudi leta in takrat je bolnik že vajen takšnega stanja. Tako sem že dostikrat slišal »jaz sem zdrav« pri pacientu, ki mu ščitnica že dolgo ni delala, pri pacientih z začetnim zmanjševanjem funkcije pa bogat opis težav.
Menite, da bi morali biti tudi delodajalci pozornejši na morebitne znake motenega delovanja ščitnice in svoje zaposlene napotiti k zdravniku?
Skrb za lastno zdravje je najpomembnejše, glede obolenj ščitnice pa ni posebnih navodil za delodajalce. Bolj zdravo delovno okolje in boljši odnosi na delu pa gotovo izboljšajo zdravje in doživljanje bolezni.
Starši lahko pri otrocih zaznajo spremenjeno obnašanje doma ali v šoli; otroci so hiperaktivni, nemirni, živčni, imajo svetel pogled, tresejo se. Hipertiroza se včasih opazi šele po odkritju golše, ob rednem pregledu v šolski ambulanti in določitvi hormonov.
Potek razvoja hipotiroze je počasen. Pogosto traja mesece, lahko tudi leta in takrat je bolnik že vajen takšnega stanja. Tako sem že dostikrat slišal »jaz sem zdrav« pri pacientu, ki mu ščitnica že dolgo ni delala, pri pacientih z začetnim zmanjševanjem funkcije pa bogat opis težav.
