Z vami smo že od leta 2005...

Zaščitimo tudi svoje oči!

Čeprav se dobro zavedamo, kako škodljivo je UV-sevanje za našo kožo, pa vse prevečkrat pozabljamo, da škoduje tudi našim očem. Kratkotrajna izpostavljenost UV-žarkom prav tako lahko povzroči opeklinam podobne spremembe očesne veznice, dolgotrajna pa je še toliko bolj nevarna.

Povzroča lahko sivo mreno, kožnega raka kože vek in poškodbe očesne mrežnice. Žarki se namreč zberejo na roženici, nekateri od njih prodrejo skozi zenico in se absorbirajo v očesni leči, manjši delež prodre tudi globlje, vse do mrežnice.

Avtorica: Nika Arsovski

V poletnih mesecih je nevarnost večja zaradi vpadnega kota žarkov

»Raziskave so pokazale, da obstaja kar nekaj očesnih bolezni, ki so povezane s pretirano izpostavljenostjo soncu. Gre za določene oblike tumorjev kože vek, veznične in roženične spremembe, skaljenost očesne leče, spremembe v rumeni pegi – centru vida na očesni mrežnici, ki se pojavijo kot posledica neposrednega gledanja v sonce. Verjetno pa izpostavljenost UV-žarkom skozi celo življenje prispeva tudi k zgodnejšemu razvoju starostne degeneracije rumene pege, ki je najpogostejša očesna težava starejših,« opozarja pediatrična oftalmologinja doc. dr. Manca Tekavčič Pompe, dr. med., z Očesne klinike na UKC Ljubljana. UV-sevanje je sestavljeno iz UV-A, UV-B in UV-C žarkov, slednji so tako najnevarnejši za naše oči. Na srečo velik delež sevanja prestreže ozonska plast, ki zaustavi tudi večji del energije UV-B. Ta je sicer krivec za tvorbo kožnega pigmenta, zaradi katerega naša koža v poletnih mesecih potemni, ob visoki izpostavljenosti pa povzroča opekline, kožnega raka in druge znake prezgodnjega staranja. Ker roženica absorbira vse UVB-žarke, lahko prekomerna izpostavljenost sevanju povzroča t. i. snežno slepoto, bolečo opeklino, ki jo povzročajo žarki, ki se odbijajo od površine snega ali vode. UVA-žarki so lahko povzročitelji oblik sive mrene, ki zmanjšuje ostrino vida. V neki meri nas pred sevanjem ščiti ozonosfera. Koncentracija ozona, ki nas varuje pred sončnimi žarki, je iz dneva v dan manjša, količina UV-žarkov, ki doseže zemljo, pa vedno višja. Ozonosfero ogrožajo t. i. freoni oz. spojine klora, ki se nahajajo v klimatskih napravah, pršilih, nastajajo pa tudi z izgorevanjem fosilnih goriv. Triatomni ozon razpade na dvoatomni kisik, ki pa nima več zaščitne funkcije pri UV-sevanju. Z Montrealskim protokolom so tanjšanje ozonske luknje zaustavili, vsekakor pa je na nas, da preprečimo nadaljnje poškodbe ozonske luknje in s tem zaščitimo sebe, svoje telo. V poletnih mesecih se poveča tudi vpadni kot sončnih žarkov, ki ogroža naš vid. Merimo ga s pomočjo UV-indeksa, ki obsega lestvico med 1 in 20. Že pri vrednostih nad 3 se priporoča uporaba zaščitnih krem, pri vrednosti 7 pa se je treba izogibati soncu med 10. in 16. uro. V poletnih mesecih se pri nas indeks giblje med 9 in 11.

Klorirana voda draži očesno površino

Med morskimi počitnicami pa niso le sončni žarki tisti, ki lahko povzročajo težave našim očem. »Čista morska voda načeloma ni škodljiva za očesno površino, težava je v primeseh, kot so razne nečistoče. Visoka koncentracija soli lahko sicer draži očesno površino, kar privede do mencanja oči, predvsem pri otrocih. Z mencanjem si otrok na očesno površino nanese različne vnetne povzročitelje z rok, kar lahko privede do dodatne okužbe. Klorirana voda deluje izredno dražeče na očesno površino, razvije se lahko kemični konjunktivitis, zato v bazenu priporočamo uporabo ustreznih plavalnih očal, nosilci kontaktnih leč naj v bazenu leč ne uporabljajo,« svetuje oftalmologinja. Tako kot med poletnimi meseci kožo zaščitimo z varovalnimi kremami, moramo poskrbeti tudi za zaščito naših oči. Izbira primernih sončnih očal je pri tem bistvenega pomena, saj lahko slaba zaščita dolgoročno poškoduje naš vid. Neprimerna očala lahko namreč povzročijo trajne poškodbe očesa. Pri izdelavi stekel proizvajalci v večini uporabljajo mineralno steklo, organsko steklo, nelomljivo polikarbonatno in steklo NXT. Proti praskam in visoki temperaturi so najodpornejša kaljena mineralna stekla, ki se sicer v zadnjih letih umikajo bistveno lažjim organskim steklom. Sončna očala ločimo tudi glede na stopnjo zatemnitve, označujemo jo s številko filtra od 1 do 4, zadnji dve stopnji sta namenjeni uporabi v močni svetlobi.

Previdnost pri izbiri pravih sončnih očal ni nikoli odveč

Ob obisku optika, ki vam bo pomagal izbrati prava očala, si zato velja vzeti dovolj časa. Osebe s fotofobijo, s povečano občutljivostjo na svetlobo, se vse pogosteje odločajo za fotokromatska stekla. Ta delujejo na principu UV-žarkov, večja kot je koncentracija, temnejša so. Naše oči dobro zaščitijo tudi v primeru difuzne svetlobe, ki je ob oblačnem vremenu najbolj škodljiva za oko, saj zenica deluje po principu svetlobe. Po drugi strani pa njihova stalna uporaba lahko privede do pretirane občutljivosti. Osebe, ki daljše obdobje uporabljajo fotokromatska stekla, lahko postanejo še bolj občutljive, saj zenica zaradi narave stekel postane lena. Športniki pa radi prisegajo na polarizirana stekla, ki so primerna za več vrst uporabe, tudi vodne športe. Preprečujejo namreč odsev svetlobe od površine vode, primerna so tudi za športe na snegu. Strokovnjaki jih priporočajo za vožnjo v avtomobilu, z njimi pa bodo zadovoljni tudi planinci in kolesarji. In koliko odšteti za sončna očala? Razlike med cenovnimi kategorijami očal so najvidnejše pri uporabi materialov. Pri izdelavi okvirjev proizvajalci posegajo po različnih materialih, ki se razlikujejo po trajnosti, kompaktnosti ... Medtem ko se poceni okvirji lahko hitro izsušijo, razpadejo in razpokajo, vam bodo kakovostna očala, za katere boste morda morali odšteti nekoliko več, družbo delala več let. Razlika je opazna tudi v steklih. Nizkocenovna očala velikokrat ne nudijo zadostne zaščite, ob tem tudi oznake na steklih niso vedno merodajne. Če niste povsem prepričani, se lahko o zaščiti prepričate tudi sami, specifiko posamezne valovne dolžine določene svetlobe prikaže pregled na aparaturah, zato se obrnite na optika, ki mu zaupate. »Uporabo sončnih očal priporočamo v predelih z veliko razpršene svetlobe (morje, visokogorje, zasnežena področja), pri čemer je treba upoštevati priporočila glede kakovosti sončnih očal. Kakovostna sončna očala se morajo dobro prilegati obrazu, ob samem okviru prepuščajo čim manj svetlobe, otroku ne smejo drseti z nosu, kakovostna stekla naj bi blokirala vsaj 99 % vseh UVA/B-žarkov oz. večino svetlobe valovne dolžine do 400 nm. Polarizirana stekla preprečujejo bleščanje. Podobna priporočila veljajo tudi za odrasle, predvsem za ljudi po operaciji sive mrene, saj umetne znotrajočesne leče prepuščajo več UV-žarkov kot lastna leča,« pojasnjuje oftalmologinja in ob tem opozarja, da je treba zaščititi tudi najmlajše: »Priporočila svetovnega združenja za pediatrično oftalmologijo (WSPOS) so naslednja: otroci naj bodo na naši zemljepisni dolžini v času med 10. in 16. uro čim manj izpostavljeni neposredni sončni svetlobi, uporabljajo naj kapo s ščitnikom, v otroškem vozičku naj bo na neposredni sončni svetlobi vedno zaščitna strehica.«


Poletje je čas specifičnih očesnih vnetij

Polegpoškodb zunanjih očesnih delov in očesne površine zaradi prekomernega izpostavljanja sončnim žarkom so naše oči v poletnih mesecih izpostavljene tudi virusnim, bakterijskim in alergijskim vnetjem, najpogosteje očesne veznice t. i. konjunktivitisu. Simptome pogosto spremljajo prehladna obolenja, opazimo lahko tudi povečane bezgavke za ušesi in vratom. Predvsem alergiki imajo s tem nemalo izkušenj. Ob pordelih očeh, srbečici in otekli veznici lahko otečejo tudi veke. Vnetja oči so pogosta tudi pri nosilcih kontaktnih leč, zato je bistvenega pomena, da pazimo na higieno in pravilno ravnaje s kontaktnimi lečami. »Poletje je čas specifičnih očesnih vnetij. Nekoliko se sicer zmanjša število virusnih povzročiteljev, zato pa je več bakterijskih vnetij, najpogosteje očesne veznice. Najbolj izpostavljene skupine so otroci, nosilci kontaktnih leč in starejši ljudje. Osnovno priporočilo pri konjunktivitisu, vnetju očesne veznice, je izdatno spiranje očesne površine s fiziološko raztopino ali umetnimi solzami brez konzervansa. V začetni fazi bolezni spiramo vsako uro, seveda pa je v primeru bakterijske okužbe potreben tudi antibiotik v obliki kapljic, ki ga predpiše zdravnik. Za nosilce kontaktnih leč je še kako pomembno, da jih pregleda tudi očesni zdravnik in da kontaktnih leč v času vnetja ne uporabljajo,« nam je zaupala zdravnica.

 

 

»Svetujem, da se uporabniki leč kolikor je le možno izogibajo plavanju s kontaktnimi lečami v sladki vodi, obvezna je uporaba zaščitnih plavalnih očal, tudi v morju. Število težjih očesnih vnetij pri nosilcih kontaktnih leč je poleti v porastu, zato je skrb za ustrezno higieno v poletnih mesecih še toliko večjega pomena,« poudarja doc. dr. Manca Tekavčič Pompe, dr. med.

 

 

ABC Zdravja

A Pretirana izpostavljenost soncu lahko privede do številnih očesnih bolezni.

B V bazenu ne pozabite na plavalna očala, klorirana voda namreč draži očesno površino.

C Kakovostna stekla naj bi blokirala vsaj 99 % vseh UVA/B-žarkov.