Z vami smo že od leta 2005...

Zgodbe o čebelicah in štorkljah so iz mode

Vsi se dobro spominjamo sramežljivih najstniških let, ko nam je komunikacija z nasprotnim spolom pomenila velik izziv, kaj šele ko je odnos prešel na neko višjo raven. O dogajanju v postelji nekateri mladi še danes govorijo s pordelimi lici in jim besede gredo le s težavo z jezika.

Po mnenju zdravnice, specialistke socialne medicine Evite Leskovšek je tako prav, da se 'spolna' vzgoja prične že v rosni mladosti, ko otroci razvijajo pozitiven odnos do lastnega telesa in sveta okoli sebe. Pri tem jim bodo v pomoč in podporo tudi dobri odnosi v družini.

 

Avtorica: Nika Arsovski

Kako dobro so dandanes najstniki opremljeni z informacijami o prvi spolni izkušnji v primerjavi z najstniki v preteklosti?

Zelo različno! Večina prejme informacije v medijih, predvsem elektronskih, vendar pa ti viri razpolagajo tudi z izkrivljenimi podatki, iz uradnih oz. znanstveno podkovanih virov, kot sta spolna vzgoja v šolah in pogovor s starši, pa dosti manj. Menim, da se spolna vzgoja v šolah ni bistveno spremenila skozi leta, saj pouk še vedno ne poteka na sistemskem nivoju. V veliki meri je informiranost tako odvisna od različnih projektov in dobre volje in altruizma določenih profesorjev. Sama si želim, da bi se tudi na tem področju stvari spremenile, vendar ne opažam premika. Že pred leti smo poskušali z zloženkami in se trudili z ozaveščanjem ter izobraževanjem učiteljev na različne načine. V zadnjem času opažam, da je to v upadu. Mladostniki so dobro obveščeni o aidsu, ne poznajo pa preostalih spolno prenosljivih bolezni. Vzemimo recimo gonorejo in sifilis, ki sta vnovič v porastu, predvsem v skupinah z večjim tveganjem, npr. med istospolno usmerjenimi moškimi. Možnost za okužbo z nevednostjo tako naraste. Tvegano je tudi menjavanje partnerjev, neuporaba zaščite. Sploh v poletnih mesecih opažamo več primerov okužb s spolno prenosnimi boleznimi, saj se ljudje odpravijo na počitnice, odpotujejo, sprostijo in jim pogosto odpovejo varnostni mehanizmi. To se potencira ob uporabi alkohola in drog.

Ali torej spolnost še vedno velja za tabu med mladostniki?

Ne, sama glavno krivdo za nepripravljenost za vstop v spolno dejavnost pripisujem predvsem dezinformacijam. Mladi marsikaj o spolnosti izvedo od sovrstnikov, vendar pa te niso vedno točne. V teh letih je prisoten določen pritisk, pričakovanja, mladi tako mislijo, da so njihovi sovrstniki že imeli spolne odnose, vendar pa je delež v resnici veliko manjši. Tako tudi sami vstopijo v svet spolnosti, ker to na neki način enačijo za vstop v svet odraslih, čeprav niso pripravljeni in imajo lahko zaradi tega dolgoročne posledice. V eni sami generaciji je starost ob prvem spolnem odnosu padla na 17,5, to je t. i. mediana; polovica jih je v tej starosti že imela spolne odnose. Približno ena četrtina pa navaja spolne odnose že pri petnajstih letih. So seveda tudi izjeme, mladi, ki vstopijo v svet spolnosti še dosti prej, tudi pri enajstih in dvanajstih letih. Delež teh je seveda majhen, pogosto povezan s tveganji in spolnim nasiljem v družini.

So po vašem mnenju mladi dandanes bolje pripravljeni ali jih lahko napačne predstave vržejo s tira?

Po eni strani so tako bolj sproščeni, saj spolnost ni več tabu. V medijih se veliko govori o terapijah proti aidsu, tako jih bolezen ne skrbi več. Seveda pa ne smemo pozabiti, da je ključno zgodnje testiranje, terapija pa poteka doživljenjsko.

Kaj pa uporaba zaščite med mladimi?

Priča smo pravemu fenomenu. Kljub pomanjkanju sistematične vzgoje v srednji šoli mladi po različnih kanalih pridejo do informacij in se tako prej predajajo spolnosti. Po drugi strani pa so tudi bolj odgovorni. Različne raziskave kažejo, da 95 % mladih pri prvem spolnem odnosu uporablja kondom. Čez nekaj časa ta delež pada, tudi zaradi stalnosti partnerstev. Zanimivo, mladi jemljejo zvestobo za veliko vrednoto. Kadar so v zvezi, se ne zaščitijo, kljub zvestobi pa so lahko zveze krajše, so v zaporednih partnerstvih in torej z biološkega stališča pogosteje menjavajo partnerje. Tudi to povzroča svojevrstno tveganje. 

Kaj pa uporaba kasnejših metod za preprečevanje nezaželene nosečnosti? Kako pogosto mladi prisegajo na tovrsten izhod v sili?

Jutranjo tabletko je treba vzeti najkasneje 72 ur po nezaščitenem spolnem odnosu. Tabletke za spolno prenosljive bolezni pa ni, z izjemo virusa HIV. Obstaja namreč t. i. postekspozicijska preventiva, v primeru, da pri spolnem odnosu z okuženo osebo kondom poči. Če obstaja velika verjetnost za okužbo, priporočamo obisk strokovnjaka v 72 urah po odnosu. Ta bo pravi naslov za pogovor o možnostih za preventivo.

Zaradi katerih dejavnikov najstniki najpogosteje dobijo slabe izkušnje s spolnostjo?

Predvsem menim, da niso pripravljeni, saj se za odnos odločijo prezgodaj, pod pritiskom. Za dokaz ljubezni ali določen vpliv in moč. Pri tem pa ne obstaja več stereotip, da so fantje vedno pobudniki. Marsikdo tako prehiteva ali se poda v posteljo z napačnim partnerjem. Nekateri se za to odločijo pod vplivom psihoaktivnih snovi, kar je škoda. Številni namreč menijo, da morajo zaradi pričakovanj družbe že imeti spolne odnose. Potem jim je žal. 

Kaj pa pornografija? Tudi ta prispeva k napačnim pričakovanjem?

Seveda, tudi ta skrbi za izkrivljeno predstavo. V primeru gledanja tovrstnih vsebin je edina prava pot pravilna obrazložitev, v tem primeru ne povzročajo škode. Težava nastane, če so spolni odnosi na zaslonih grobi.

Kaj pa to, da se prvi odnos močno razlikuje od tega, kar so pričakovali?

Prvi odnos je večinoma vse kaj drugega, kot smo priča v filmih za odrasle. Je tudi vse tisto, kar se zgodi, preden se odpravimo v posteljo. Odnos do sebe in drugih, predvsem pa do ljubljene osebe. Prav je, da mladi počno to, kar jim je všeč, kar se jim zdi prav. V primeru avtoritativnih prepovedi se uprejo. Uporaba kontracepcije je prav tako nujna. Mladi ne smejo biti pod vplivom nekoga, ki jih izsiljuje v odnos, izpostavljenost nenačrtovani nosečnosti pa spada v prejšnja stoletja. Ne poznamo recepta, pri katerih letih bi priporočili prvo spolno izkušnjo, saj je marsikaj odvisno od psihofizične ter socialne starosti. V stroki priporočamo odlašanje. Ko bodo sami začutili, da je čas! 

Kako napačen pristop, vtis po prvi spolni izkušnji lahko prispeva k 'razvoju' najstnika?

Predvsem se lahko zrcali v različnih travmah. Mladi si tako predstavljajo, da je spolnost nekaj slabega. Kot pred časom, ko so imele generacije povsem izkrivljene predstave o tem. Travme so lahko tako telesne kot duševne narave, kot so odvračanje od spolnosti, težave v navezovanju osebnih stikov. Dandanes se veliko govori o drugačni spolni usmerjenosti, saj lahko mladi sicer tudi zaradi svoje drugačnosti utrpijo travme. Sploh v ruralnih okoljih, kjer ni možnosti razkriti identitete in najti sogovornika. Mlada dekleta so lahko tudi žrtve nasilja, pod kar ne štejemo zgolj posilstva, temveč tudi številne druge oblike nasilja, kot so verbalno nasilje in dotikanje. Posledice se odražajo v samokrivdi in duševnih težavah, kot je npr. lahko anoreksija. Pogosti so tudi odvračanje od telesa, samoobtoževanje, težave pri navezovanju stikov z ljudmi …

Kakšna pa je vloga staršev pri tem, da mlade spoznajo s spolnostjo?

Ogromna! Svetujem jim, naj imajo kar se da sproščen odnos, ki temelji na zaupanju. V 93 % gre za neverbalno komunikacijo, ključen je tudi odnos med partnerjema skozi oči otroka. Pa tudi odnosi v družini: če se mladostnik čuti sprejetega, bo lažje kaj vprašal brez prisotnosti krivde, ki je tako značilna za slovenski prostor. Spolnost se v starejši generaciji ali na podeželju še vedno enači s krivdo, kar dopušča veliko polje manipulacije. Novi trendi pa poudarjajo aspekt pravice, izbire.

Imate kakšen nasvet za vse starše, kdaj ali kako naj se tega lotijo?

Že med nosečnostjo naj se oče pogovarja s še nerojenim otrokom. Dobro znani pregovor še kako velja: Največ, kar lahko oče stori v dobro svojega otroka, je, da spoštuje njegovo mamo. Bistvena je komunikacija. Tudi in še zlasti v nekonvencionalnih partnerstvih, sestavljenih družinah. Zgodbe o čebelicah in štorkljah so iz mode! Z otrokom se je treba iskreno pogovoriti, že v rosni mladosti. Vsakemu obdobju odraščanja primerno. Otroci morajo biti sproščeni v svojem telesu, pomemben je občutek sprejetosti in varnosti. Sicer pa naj se starši ravnajo po občutku, za pomoč se lahko obrnejo tudi na številne priročnike na to temo.

 

Prvi spolni odnos je večinoma vse kaj drugega, kot smo priča v filmih za odrasle. Je tudi vse tisto, kar se zgodi, preden se odpravimo v posteljo. Odnos do sebe in drugih, predvsem pa do ljubljene osebe. Prav je, da mladi počno to, kar jim je všeč, kar se jim zdi prav.

 

ABC

A Raziskave kažejo, da 95 % mladih pri prvem spolnem odnosu uporablja kondom.

B Napačen pristop pri prvi spolni izkušnji se lahko zrcali v številnih tako duševnih kot tudi telesnih travmah.

C Starši naj imajo z otroki sproščen odnos, ki temelji na zaupanju. Bistvena je komunikacija.