Skupek simptomov, ki se pojavljajo pri uriniranju in pomenijo prekomerno aktiven sečni mehur (PASM), teži tako moške kot ženske. Prizadene približno 400 milijonov ljudi po svetu. Tokrat smo pod drobnogled vzeli težave pri moških. O podrobnostih smo se pogovarjali s Francem Kramerjem, dr. med., spec. urologije.
Avtorica: Katja Štucin
Urgenca, pogosto uriniranje, nokturija in urgentna inkontinenca so simptomi PASM. Nam jih lahko pojasnite?
Tisti, ki pozna občutek, da mora takoj na stranišče, ve, kaj je urgenca. Gre namreč za nenadno potrebo po praznjenju mehurja. Urgentna inkontinenca označuje uhajanje urina ob tiščanju na vodo, preden bolnik pride do stranišča. Ko govorimo o pogostem uriniranju v povezavi s PASM, pomeni, da mora posameznik urinirati več kot sedemkrat na dan. Nokturija je manj znan izraz, ki ga uporabljamo za zbujanje več kot enkrat v eni noči zaradi potrebe po uriniranju. Občasno se lahko ob predhodno naštetih simptomih pojavijo v povezavi z uriniranjem tudi bolečine.
Kako pogosto se opisane težave pojavljajo pri moški populaciji?
PASM prizadene približno 400 milijonov bolnikov po svetu. Raziskave so pokazale, da eden od šestih odraslih moških opaža zgoraj opisane simptome, pogostnost je sicer podobna kot pri ženskah in s starostjo narašča. So pa sami simptomi različno pogosti oziroma hudi, nekateri jih imajo več, spet drugi le kakšnega, vsekakor pa je za definicijo PASM potrebna vsaj urgenca. Približno ena od treh oseb s PASM ima epizode urgentne inkontinence. Ob vsem tem pa se pri moških hkrati pogosto pojavljajo tudi drugi simptomi motenega odvajanja urina, denimo šibak ali prekinjajoč curek urina, napenjanje med mikcijo ali simptomi po odvajanju urina, kot kapljanje, ki so vezani na težave s prostato.
Kako pravzaprav nastane PASM?
Pri PASM se pojavijo nehotene kontrakcije mišic sečnega mehurja, lahko tudi, ko je v mehurju zelo malo urina. Te kontrakcije pravzaprav povzročijo nujo. Ob tem velja izpostaviti tudi določene dejavnike, ki vplivajo na tveganje za simptome in znake, in sicer je to starost, pri moških težave s prostato, pri obeh spolih pa nevrološke bolezni, kot sta multipla skleroza in možganska kap, nadalje sladkorna bolezen, jemanje določenih zdravil, ki vplivajo na produkcijo urina, zaprtje, predhodne operacije, vnetja v urinarnem traktu, kamni ali tumorji sečnega mehurja. Določene simptome poslabša uživanje alkohola, kofeina ter pikantna hrana. Sicer pa je lahko specifični vzrok za PASM tudi neznan.
Ali vaši bolniki opisujejo svoje strahove, kje bodo lahko urinirali, izpostavljajo pogosto nočno vstajanje, oteženo higieno? Imajo po vašem mnenju slabšo kakovost življenja?
Vsekakor PASM vpliva na kakovost življenja, če se ga ne zdravi. Nekaterih posameznikov je še vedno sram spregovoriti o tovrstnih težavah. Posledično so manj socialni, saj se ne želijo preveč oddaljevati od stranišča. Tako se odpovejo druženju, dejavnostim, ki so jih prej z veseljem opravljali, nekatere moti celo pri delu, ki ga opravljajo za preživetje.
Za slednje je moteče tudi, če se tisti, ki trpijo za PASM, ponoči zbujajo, posledično so nenaspani, utrujeni, lahko tudi razdražljivi. Uhajanje urina pa lahko povzroči tudi težave s kožo, včasih celo okužbe, zato je še kako pomembna zadostna higiena.
Kako poteka zdravljenje? Obstajajo kakšna zdravila? Kaj pa drugi načini zdravljenja?
Zdravljenje je stopenjsko, od najmanj do najbolj invazivnega. Tako se bolnikom najprej svetuje, da uvedejo spremembe svojega življenjskega sloga, priporočamo tudi redukcijo telesne teže, po potrebi prilagodimo že obstoječo medikamentozno terapijo. Pri približno polovici bolnikov dobro deluje trening mehurja. Učinkovita je lahko tudi fizioterapija medeničnega dna, lahko v obliki elektrostimulacij, in vaje za krepitev medenične muskulature.
Glede medikamentnoznega zdravljenja PASM obstajajo različne možnosti, najpogosteje uporabljamo antiholinergike ali agoniste beta3 adrenoreceptorjev. Na žalost zdravila niso učinkovita pri vseh bolnikih, lahko pa imajo tudi stranske učinke.V primeru hujših in trdovratnejših težav pridejo v poštev še injekcije botulin toksina v mehur, nevromodulacija ali operativna terapija.
Problem zdravljenja PASM pri moških je, da zdravniki simptome pogosto pripišejo prostati, tako je vsaj v začetku tudi terapija usmerjena le nanjo, in da je pogosto za dober učinek zdravljenja treba najti pravo zdravilo ali kombinacijo različnih. V splošnem mora biti zdravljenje prilagojeno posameznemu bolniku, glede na stopnjo in resnost težav, želja in pričakovanja bolnika, spremljajočih bolezni in nevarnosti napredovanja bolezni.
Omenjate spremembo življenjskega sloga. Lahko izpostavite nekaj splošnih nasvetov za pomoč v tem okviru?
Omenili smo že kofein, alkohol in pikantno hrano. Tem stvarem se je pametno v čim večji meri izogibati, najbolje kar v celoti. Velja dodati, da naj posameznik, ki ima tovrstne težave, pije običajno dnevno količino tekočin, kot je voda ali čaj, sicer mogoče manj pred spanjem. Nekateri ljudje mislijo, da ne bodo hodili na stranišče, če preprosto ne bodo pili, vendar je učinek zaradi koncentriranja urina lahko celo nasproten.
Kako lahko PASM duševno vpliva na moške?
Pogovor o teh težavah je za marsikaterega moškega naporen, neprijeten in ga zato ne želijo opraviti, dokler niso težave tako hude, da jim preprosto ne preostane drugega kot obiskati zdravnika. Pogovor o teh intimnih zadevah pa je vsekakor koristen, še posebej ko opisani simptomi motijo vsakdanje dejavnosti in vplivajo na posameznikovo duševnost.
Možni so občutki sramu, krivde, depresija, izguba samospoštovanja ter dostojanstva. Lahko so prizadeti tudi partnerski odnosi ter intima med partnerjema. Zato bi želel še enkrat več izpostaviti, da naj se ne sramujejo in čim prej odidejo k osebnemu zdravniku, ki jih bo napotil k specialistu, če bo to potrebno.
Kot izpostavljate, vemo, da o tokrat obravnavanih težavah ljudje neradi govorijo. Pa vendarle velja izpostaviti, da je veliko ljudi, ki ima te težave, zato naj se posamezniki ne bojijo obiskati zdravnika. Kdaj je primeren trenutek? Bolje čim prej?
Če posamezniki opažajo simptome PASM, naj se čim prej odločijo za obisk zdravnika, ki jim bo lahko primerno pomagal in predvsem svetoval, kako se čim bolje soočiti s težavami in jih v določenem času tudi odpraviti. Malo manj kot dve tretjini bolnikov je simptomatskih že vsaj dve leti, preden poiščejo pomoč, želimo, da bi se ta čas občutno skrajšal. PASM je namreč mogoče dobro zdraviti in premagati marsikatero tegobo, ki jo prinaša.
