Rak prostate je pri moških najpogostejši rak, v Sloveniji pa diagnosticiramo kar okoli 1300 novih primerov letno, večino v zgodnji fazi bolezni in po dopolnjenem 50. letu starosti. Test PSA pripomore k temu, da raka prostate odkrijemo zgodaj, to pa pripomore k ugodni prognozi. Tematiko raka prostate, testov PSA in njihove zanesljivosti nam je podrobno osvetlil Andraž Kondža, dr. med., spec. urolog, s Kliničnega oddelka za urologijo, UKC Ljubljana.
Kaj je rak prostate in s kakšnimi simptomi opozarja nase?
Rak prostate je maligna bolezen oz. oblika raka, ki prizadene prostato (obsečnico). Prostata je moški akcesorni spolni organ, ki leži v mali medenici pod mehurjem in obdaja začetni del sečnice. Vlogo ima pri produkciji semenske tekočine. V začetnih fazah je tiha bolezen in redko povzroča težave, z napredovanjem bolezni pa se lahko pojavijo različni simptomi in znaki. Moški navadno poiščejo pomoč zdravnika zaradi težav z uriniranjem, lahko opažajo krvav urin ali kri v ejakulatu, lahko se pojavijo težave z erekcijo.
Rak prostate najpogosteje zaseva v bezgavke in kosti, takrat lahko povzroča bolečine v kosteh, šibke spodnje okončine z mravljinčenjem, oteklino spodnjih okončin, patološke zlome s posledičnimi zapleti, slabokrvnost itd. Vsi našteti simptomi in znaki so nespecifični, kar pomeni, da jih srečamo pri različnih boleznih, zato moramo pri moških v rizičnem obdobju vedno pomisliti na to, da je lahko v ozadju rak prostate.
V katerem obdobju življenja so moški najbolj ogroženi?
Včasih rečemo, da je največji dejavnik tveganja za nastanek raka prostate starost. Prične se namreč pojavljati po 50. letu starosti, pojavnost pa se s starostjo zvišuje. Povprečna starost moškega, pri katerem dokažemo raka prostate, je 68 let. Bolezen je pred 50. letom starosti redka, ogroženi so predvsem moški, ki imajo pozitivno družinsko anamnezo, torej imajo v družini moške sorodnike, ki so zboleli za rakom prostate. Tveganje je večje, če je zbolelo več sorodnikov in če so ti sorodniki zboleli pred 55. letom starosti. Na tem mestu bi omenil še moške, ki imajo ženske sorodnice z gensko mutacijo BRCA, ki povzroča raka dojke in jajčnikov – ti moški zbolijo mlajši in z agresivnejšo obliko bolezni. Dejavnik tveganja je tudi rasa – temnopolti zbolijo pogosteje, prej in imajo slabše preživetje.
Kaj je PSA – presejalni test za raka prostate – in kako poteka?
PSA (prostatični specifični antigen) je encim, ki nastaja v celicah prostate. Njegova funkcija je, da utekočini semensko tekočino in s tem omogoči gibljivost spermijev, kar igra pomembno vlogo pri spolnem razmnoževanju.
PSA so odkrili v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja, v začetku devetdesetih let pa se je uveljavil kot laboratorijski test za odkrivanje raka prostate in sledenje bolnikov z znanim rakom prostate. S tem se je pričelo obdobje, t. i. »era PSA«, za katero je značilno, da večino (80 %) rakov prostate odkrijemo v zgodnji fazi, ko je rak omejen na prostato. Znižala se je povprečna starost moških, pri katerih odkrijemo raka prostate, zmanjšala se je pojavnost metastatske bolezni. Zaradi napredka pri zdravljenju se je zmanjšala smrtnost zaradi raka prostate.
Glede presejanja zdrave moške populacije v rizičnem obdobju življenja s testom PSA še vedno ni enotnega mnenja glede priporočil, ali presejanje s testom PSA dejansko zmanjša smrtnost zaradi raka prostate. PSA določamo iz krvi, za kar je potreben odvzem krvi v laboratoriju.
Kako zanesljiv je test PSA?
Vsaka preiskava v medicini ima svoje omejitve in pomanjkljivosti, saj na rezultat lahko vplivajo različni dejavniki. Na žalost test PSA pri tem ni izjema. Kljub temu je danes nepogrešljiv pri diagnostiki oz. obravnavi uroloških bolnikov. PSA je lahko povišan pri različnih boleznih prostate in ne pomeni samodejno, da ima moški raka prostate. Lahko je povišan pri benignem povečanju prostate, vnetju prostate (ali sečil), po manipulacijah prostate (npr. po vstavitvi ali odstranitvi urinskega katetra, biopsiji prostate, masaži prostate), prehodno je lahko povišan po ejakulaciji ali dolgotrajnem kolesarjenju.
Na drugi strani normalne vrednosti PSA ne zagotavljajo, da v ozadju ni raka prostate. Zelo poenostavljeno lahko rečemo, da višja kot je vrednost PSA, večja je verjetnost, da gre za klinično pomembnega raka prostate. Pomembno je, da znamo rezultate PSA pravilno interpretirati in jih uporabiti v klinični praksi, tako da imajo na koncu dobrobit za bolnika. Svojim bolnikom vedno povem, da je PSA le del celotne zgodbe – orodje, s katerim izvemo nekaj več o tem, kaj se dogaja z njihovo prostato. Če sumimo, da gre v ozadju za raka prostate, je potrebna dodatna diagnostika. Ne smemo pozabiti, da zdravimo ljudi in ne rezultata testa PSA.
V Sloveniji preventivno oz. presejalno krije test PSA država moškim po 50. letu starosti enkrat vsaki dve leti, preiskavo pa je mogoče opraviti tudi samoplačniško.
Poznamo še nekaj drugih testov, katere in kako zanesljivi so? Menda so britanski znanstveniki razvili nov test, dvakrat bolj natančen kot test PSA – je ta že dostopen pri nas?
Glavno omejitev testa PSA sva omenila – vezan je na prostato in tako povišan tudi pri drugih stanjih, ne samo pri raku prostate, torej je lahko lažno pozitiven. Klinično nam delajo težave predvsem vrednosti, ki so nekoliko nad normalno referenčno vrednostjo. Take bolnike lahko po nepotrebnem izpostavimo dodatni diagnostiki, tj. biopsiji prostate, ki pa je neprijetna, invazivna preiskava. Pri odločitvah si pomagamo s kontrolami PSA in z različnimi izračuni kinetike PSA (npr. koliko časa traja, da se PSA podvoji), v pomoč nam je tudi razmerje med prostim in celokupnim PSA. Zadnje Evropske urološke smernice, po katerih se ravnamo tudi mi, trenutno omenjajo le testa PHI in PCA3, ki pa ju kot opcijo priporočajo le v določenih kliničnih primerih. Pri nas ju ne uporabljamo.
Druga težava izhaja iz narave raka prostate, ki je iz vseh vidikov zelo raznolika bolezen. Lahko napreduje počasi in bolnika nikoli ne bo življenjsko ogrožal, lahko pa je agresiven, hitro zaseva in je za bolnika smrtonosen. Test PSA med temi bolniki ne razlikuje – ne pove nam, kateri bolnik ima nepomembnega raka, kateremu lahko prihranimo dodatne ukrepe in kateri bolnik ima rizičnega raka, ki zahteva čimprejšnjo dodatno diagnostiko in zdravljenje.
Trenutno ne obstaja preprosta, cenovno ugodna, neinvazivna preiskava, ki bi omogočala sto-odstotno natančnost pri odkrivanju raka prostate in takojšnjo oceno tveganja, ki ga ta za bolnika predstavlja. Na ta način bi se lahko pri izbranih bolnikih izognili neprijetnim biopsijam, nepotrebnim dodatnim preiskavam in zdravljenju, ki ima lahko neželene učinke. Na drugi strani pa bi zgodaj prepoznali agresivne oblike raka prostate in te bolnike ustrezno zdravili. Kljub pompoznim naslovom v medijih žal take preiskave oz. testa še nimamo.
