Z vami smo že od leta 2005...

Vitamin D - prinaša ga svetloba

Vitamin D je ključnega pomena za naše telo. Vpliva na zdravje naših kosti in mišic, krepi imunski sistem in nas varuje pred boleznimi. Je tudi edini vitamin, ki ga naše telo lahko proizvede samo.

Pod vplivom sončnih žarkov, seveda. Pa jih naša koža prejme dovolj?

Vitamin D je topen v maščobah in se nahaja v dveh oblikah, kot vitamin D2 in vitamin D3. Vitamin D2 je v rastlinskih živilih (takšnih imamo na voljo zelo malo), medtem ko vitamin D3 zasledimo v živilih živalskega izvora (mastne ribe, kot so na primer losos, ribje olje, kaviar, jetra, jajčni rumenjak). S hrano zaužiti vitamin D se absorbira v tankem črevesju, nato se preko limfnega sistema hitro prenese v jetra, kjer se pretvori v obliko, ki jo kri nato prenaša po telesu do tarčnih celic. Vitamin D3 se lahko pod ultravijoličnimi žarki sintetizira tudi v koži.

DOBER ZA MIŠICE IN KOSTI

Vitamin D pospešuje absorpcijo kalcija in sodeluje pri nastajanju kosti. Vitamin D je odgovoren za vzdrževanje ravni kalcija v krvi v določeni koncentraciji, ki omogoča normalno delovanje mišičnih in živčnih celic. Če je v prehrani dovolj kalcija, se bo pod vplivom vitamina D iz tankega črevesja vsrkalo ravno toliko kalcija, kot ga potrebujemo. Če ne užijemo dovolj kalcija ali v telesu ni dovolj vitamina D, se bo kalcij izločil iz kosti in kosti bodo postale krhke, razvila se bo osteoporoza.

Največja nevarnost pri osteoporozi so padci, ki vodijo v osteoporozne zlome. Vitamin D pa vpliva tudi na preprečevanje sarkopenije, to je izgubo mišic, ki jih uporabljamo, kadar se pri padcu skušamo ujeti. Tako vitamin D preprečuje padce in seveda tudi zlome. To pa še niso vse dobre lastnosti tega vitamina. Pomembno namreč vpliva na imunski sistem. Zadostne količine D vitamina so najboljša zaščita pred razvojem gripe. Po nekaterih raziskavah nas vitamin D, če ga je v telesu dovolj, ščiti pred gripo enako kot cepivo. Dovolj vitamina D zmanjšuje razvoj avtoimunih bolezni, kot so multipla skleroza, sladkorna bolezen tipa I in revmatoidni artritis.
Poleg tega naj bi ljudje, ki imajo dovolj vitamina D, redkeje zboleli za nekaterimi oblikami raka, kot so rak debelega črevesja, dojke, prostate in druge oblike raka. Pomemben je tudi za zdravje srčno-žilnega sistema. Dokazano pomaga uravnavati krvni tlak. Novejše študije pa dokazujejo pomen vitamina D pri zmanjševanju depresije.

ZNAKI POMANJKANJA

Pomanjkanje vitamina D se klinično pokaže s hipokalciemijo, hipofosfatemijo, ali splošno demineralizacijo kosti, bolečinami v kosteh, spontanimi frakturami in oslabelostjo mišic. Pri odraslih se te spremembe imenujejo osteomalacija. Pri otrocih se lahko pojavijo zaostanek v rasti in deformacije skeleta, zlasti dolgih kosti, oziroma rahitis. Blagi znaki, ki nakazujejo na pomanjkanje vitamina D, so izčrpanost, bolečine v mišicah in kosteh.

Vitamin D je topen v maščobah in se njegov višek iz telesa ne izloča preko ledvic z urinom, tako kot se to zgodi pri vodotopnih vitaminih, zato lahko v telesu pridelamo tudi presežek tega vitamina, posledično pa povišane vrednosti kalcija v krvi in urinu ter kalcifikacije mehkih tkiv, predvsem ledvic, srca, pljuč in arterij. Ob pretiranem vnosu vitamina D lahko pride do prave zastrupitve z izgubo teka, kovinskim okusom, slabostjo, bruhanjem, glavobolom, krči v trebuhu, drisko, povečanim izločanjem urina, hiperkalciemijo, pride lahko tudi do vnetja trebušne slinavke. To se lahko, na srečo redko, zgodi tudi pri zdravljenju nekaterih kroničnih bolezni kože z drugimi oblikami oziroma izpeljankami vitamina D.

KAKO PREJETI DOVOLJ VITAMINA?

Že nekajminutna izpostavljenost soncu dva- do trikrat tedensko zadovolji človeške potrebe po vitaminu D. Ljudje, ki veliko časa preživijo v zaprtih prostorih ali živijo na severnih zemljepisnih širinah, si dovolj vitamina D lahko zagotovijo le z ustrezno prehrano ali z jemanjem vitaminskih dopolnil. V našem, zmerno toplem pasu nastaja dovolj vitamina D le v času od marca do oktobra. Če imate v tem obdobju soncu izpostavljene roke in obraz med enajsto uro dopoldne in četrto uro popoldne trikrat na teden po 15 minut, bo nastalo dovolj vitamina D, ki ga telo potrebuje.
Daljši čas sončenja ne omogoča nastajanja večje količine vitamina. Zaloge, ki sicer lahko nastanejo, so minimalne in zadoščajo za največ 60 dni.

Toda koža pri tem ne sme biti namazana z zaščitnim faktorjem.

Vitamin D lahko pridobimo tudi s prehrano. Vendar žal ne v zadostni meri. Največ ga najdemo v mastnih ribah severnih morij, nekaj ga je v jajčnem rumenjaku. Vendar bi za primeren vnos D vitamina morali dnevno pojesti velik kos lososa. Zato ni presenetljivo, da je pomanjkanje vitamina D zdravstveni problem, tako v svetu kot tudi pri nas. Predšolski otroci naj bi po študijah dosegali približno 21 % priporočenega dnevnega vnosa, mladostniki pa 60 %, kar kaže na slabo pokrivanje potreb po vitaminu D. Problem zadostnega vnosa vitamina D se pojavlja predvsem pozimi, saj je izpostavljenost sončni svetlobi veliko manjša kot poleti.

Evropska agencija za varnost hrane priporoča dnevni vnos vitamina D 20 µg dnevno. To količino lahko dobimo bodisi s hrano ali pa preko tvorbe v koži pod vplivom sonca. Natančne potrebe je sicer težko določiti, saj je težko oceniti količino vitamina D, ki ga telo tvori samo. Pozimi, ko je manj sonca in naše telo težje samo tvori vitamin D, ga moramo zato s hrano vnesti nekoliko več kot poleti, ko je sonca dovolj.

BOLJ OGROŽENI

Ljudje, ki so zaradi pomanjkanja vitamina D bolj ogroženi (starejši od 65 let, dojenčki, slabo pokretni in na posteljo vezani bolniki, temnopolti, bolniki z motnjami absorpcije maščob, osebe, ki zakrivajo velike površine običajno odkritih delov telesa, osebe, ki se zaradi načina življenja zadržujejo v zaprtih prostorih in so le izjemoma na prostem v dnevnem času), potrebujejo večjo dnevno količino vitamina D3. Večjo količino tega vitamina pa potrebujejo tudi matere pri dolgotrajnem dojenju. Tudi uživanje nekaterih zdravil lahko privede do pomanjkanja: na primer sredstev proti krčem (antikonvulzivi), glukokortikoidov … 

V OKVIR

POMANJKANJE VITAMINA D IMA ZGODOVINO

Zaradi pomanjkanja tega pomembnega vitamina so trpeli že naši predniki. O tem pričajo izkopane kosti, na katerih so ohranjene sledi avitaminoze D ali rahitisa. Prvi znanstveni opis te bolezni so predstavili angleški zdravniki. Že leta 1650 je na Univerzi v Cambridgeu izšel traktat o rahitisu. Vseboval je samo opise simptomov bolezni, ne pa tudi zdravljenja. Angleški zdravniki so se postopno seznanjali z boleznijo. Niso poznali vzrokov zanjo, a so jo vendarle zdravili z ribjim oljem.

Vzroka za bolezen še dolgo časa niso poznali. Sčasoma so ugotovili povezavo med pogostostjo rahitisa in mestom bivanja. Rahitisa je bilo veliko več na severu, kjer je malo sončnih žarkov, kot v sončni Italiji, kjer se je bolezen redko pojavila. Poleg tega je bil rahitis razširjen med revnim prebivalstvom, ki je živelo v prenaseljenih kvartalih, v kletnih prostorih ozkih in večno temnih uličic.

V začetku prejšnjega stoletja je nemški zdravnik Gulchinski objavil članek o uspešnem zdravljenju z gorskim soncem. Otroke je zdravil s kremenovo svetilko. Novi način zdravljenja se je hitro razširil. Rahitis so potem zdravili na ta dva, povsem različna načina: z ribjim oljem in ultravijoličnimi ali sončnimi žarki.

A Vitamin D pospešuje absorpcijo kalcija in sodeluje pri nastajanju kosti ter omogoča normalno delovanje mišičnih in živčnih celic.

B Ob pretiranem vnosu lahko pride do zastrupitve z izgubo teka, kovinskim okusom, slabostjo, bruhanjem, glavobolom, krči v trebuhu, drisko, povečanim izločanjem urina, celo vnetjem trebušne slinavke.

C Že nekajminutna izpostavljenost soncu dva- do trikrat tedensko zadovolji človeške potrebe po vitaminu D.

 

Avtorica: Maja Korošak