Z vami smo že od leta 2005...

Zabarvanost zoba zaradi poškodbe

Lep nasmeh, ki ga krasijo popolnoma beli zobje, nam večinoma vsiljujejo oglasi. Tako se ljudje vse bolj poslužujejo raznovrstnih belil. Večinoma belijo zobe zaradi zunanjega zabarvanja sklenine, ki je posledica nikotina, tanina, zobnega kariesa, itd.

Obstaja pa tudi notranje zabarvanje v samem zobu. V kakšnih primerih in kako ga lahko odstranimo, če je to sploh priporočljivo, smo vprašali Majo Gluvič, dr. dent. med., spec. za zob. bolezni in endodontijo.

 

FOTO: Maja_Gluvic.jpg

 

Kakšna je naravna barva zdravih zob?

 

Eden najpogostejših vzrokov, zakaj pacient poišče pomoč zobozdravnika, je zabarvan zob v vidnem področju. Pogosto imajo pacienti temnejšo naravno barvo zob. Nanjo vplivajo različni dejavniki. Osnovna barva zoba je dedna in je odvisna od sestave, strukture in debeline sklenine ter dentina. Vsaka sprememba v strukturi, ki je lahko mehanična, kemična ali biološke narave, vpliva na spremembo barve zob, ki se razlikuje od svetlo rumenkaste do temno rumene barve, pa tudi do sivobele barve. Barva zob se razlikuje od pacienta do pacienta, lahko pa tudi pri posameznem pacientu od zoba do zoba. Primarno določa barvo zob dentin, ki je v osnovi bolj rumen od zobne sklenine. Zobna sklenina pa s svojo debelino in translucenco dodatno vpliva na osnovno barvo zob. Tanjša kot je sklenina, bolj rumeni so zobje. Do same spremembe naravne barve zoba pride tudi s staranjem zaradi nalaganja mineralov v dentin, kar dentin odebeli, pa tudi zaradi tanjšanja sklenine zaradi obrabe. Barva zob se nekoliko spremeni in je bolj rumenkasta oziroma sivkasta predvsem zaradi večje translucence sklenine. Na barvo zob vplivajo tudi zabarvanja, ki so zunanjega ali notranjega vzroka ali kombinacija obojih. Lahko so lokalna (en ali nekaj zob) ali generalizirana (vsi zobje). Zobje so lahko zabarvani enakomerno ali neenakomerno.

 

Kdaj govorimo o zabarvanju v zobeh?

 

Zunanje zabarvanje zob je – kot deloma izpostavljate že v uvodu ‒ lahko posledica kajenja, pitja temnih pijač, vina, čaja, kave, barvil v naši hrani ali uživanja nekaterih zdravil in vitaminov, pa tudi slabe ustne higiene. V tem primeru govorimo o generaliziranem zabarvanju zob. Notranje zabarvanje pa lahko nastane zaradi jemanja nekaterih zdravil ali motenj med razvojem zoba. Zabarvanje je lahko točkovno ali zajema celoten zob, ki je lahko vitalen ali avitalen. Do zabarvanja pride zaradi vgraditve kromatogenih snovi v sklenino in dentin v času razvoja zoba ali po njegovi izrasti v ustno votlino. Zobe lahko zabarva tudi fluor v večjih koncentracijah. Nastane t. i. fluoroza zob, ki se kaže v obliki belih madežev in/ali črt. Tudi genetski vzrok, kot je hiperbilirubenija, povzroči zeleno, modro ali celo rdečerjavo zabarvanje zob. Prisotnost kariesa povzroči sivkasto zabarvanje zob. Enako zabarvanje je lahko posledica obsežnih sivih amalgamskih plomb. Tudi jemanje določenih vrst antibiotikov lahko povzroči notranje zabarvanje. Zdravljenje s tetraciklini lahko zabarva zobe rjavo, sivo in rumeno. Obsežnost zabarvanja je odvisna od doze in časa jemanja zdravila. Odsvetuje se jemanje tetraciklinov med nosečnostjo, saj pride do sivorjavega zabarvanja zob otroka zaradi vgrajevanja tetraciklinov v trda zobna tkiva. Prav tako je jemanje tetraciklinov kontraindicirano pri otrocih do osmega leta. Zabarvanje zob pogosto nastane po poškodbi zoba. Če ob poškodbi pride do razlitja krvi v zobno krono, je ta obarvana rdeče. Kasneje zaradi odmrtja zobne pulpe zobje pogosto potemnijo in postanejo sivkaste barve.

Najpogostejši vzroki notranjega zabarvanja avitalnega zoba so barvila, ki se v dentin in sklenino vložijo iz amalgamskih plomb, endodontskih polnilnih materialov in kovinskih koreninskih zatičkov. Tudi neodstranjena zobna pulpa povzroči sivkasto zabarvanje. Zabarvanje lahko nastane pri prehodu barvil iz ustne votline pri netesni plombi.

 

Ali je lahko zob kljub notranjem zabarvanju zdrav in normalno funkcionalen? Je morda bolj občutljiv?

 

V nasprotju z zunanjim površinskim zabarvanjem, ki izgine po odstranitvi vzroka zabarvanja (prenehanje kajenja, pitje kave, rdečega vina in čaja), po rednem temeljitem ščetkanju zob ter odstranitvi trdih in mehkih zobnih oblog, s peskanjem in poliranjem zobne površine pri zobozdravniku oziroma ustnem higieniku, je zdravljenje notranjega zabarvanja zahtevnejše. Prizadeti so lahko vitalni, avitalni, pa tudi že endodontsko zdravljeni zobje. Beljenje avitalnega zoba je indicirano pri notranjem zabarvanju, če je do zabarvanja prišlo pri poškodbi zoba, endodontskem zdravljenju ali zaradi endodontskih polnilnih materialov. Pri globinskih zunanjih zabarvanjih je za odpravo zabarvanja sicer potrebno le zunanje beljenje zob.

 

Kako lahko uspešno odstranimo notranje zabarvanje? Je rešitev sploh mogoča? Lahko to storimo sami ali je nujen obisk zobozdravnika?

 

Zabarvan avitalen zob lahko oskrbimo konservativno ali protetično. Konservativni način oskrbe notranjega zabarvanja je notranje beljenje zoba in kasnejša izdelava plombe. Beljenje zoba izvajamo lahko že nekaj dni po končanem endodontskem zdravljenju. Če je postopek beljenja izveden pri zobozdravniku oziroma pod nadzorom zobozdravnika, gre za preprost, varen in učinkovit postopek. Postopno beljenje avitalnega zoba lahko po potrebi tudi ponovimo. Tovrsten način oskrbe je cenejši in z njim ohranimo zdrava zobna tkiva. Nevarnost stranskih učinkov obstaja pri neupoštevanju navodil. Zabarvan avitalen zob pa lahko oskrbimo tudi protetično; s kovinsko-porcelansko ali polno porcelansko prevleko, lahko pa tudi s porcelansko ali kompozitno estetsko faseto. S protetično oskrbo po končanem endodontskem zdravljenju je potrebno počakati vsaj pol leta, da ugotovimo njegovo uspešnost. Pri preparaciji za prevleko ali estetsko faseto odbrusimo tudi del trdih zobnih tkiv. Protetična oskrba je v primerjavi s konservativno oskrbo tudi dražja.

 

Je postopek varen oziroma če vprašam drugače, je bolje ignorirati notranjo zabarvanost, če ta ni tako zelo moteča, da s postopki beljenja zobu ne škodujemo?

 

Nekatere ljudi moti videz njihovih zob zaradi zunanjega ali notranjega zabarvanja zob, nekatere pač ne. Nekateri pacienti so pretirano zaskrbljeni zaradi zabarvanih zob. Vsekakor se svetuje obisk pri zobozdravniku za oceno obsežnosti zabarvanja ter njegovega vzroka. Zobozdravnik glede na posamezno vrsto in obseg zabarvanja pojasni pacientu možne načine zdravljenja. Seveda je majhna zabarvanja, ki niso estetko moteča, najbolje pustiti pri miru oziroma jih zdravimo na konservativen način. Pri estetsko motečih zabarvanjih pa pacient skupaj z zobozdravnikom pretehta različne možnosti zdravljenja glede na svoje želje in finančne zmožnosti.

 

So postopki odstranjevanja notranjega zabarvanja v zobu uspešni in dolgotrajni?

 

Uspešnost odstranitve notranjega zabarvanja je odvisna od vzroka in obsega notranjega zabarvanja, pa tudi od samega postopka odstranitve. Ni vsak postopek beljenja zoba enako učinkovit pri vsakem posameznem primeru notranjega zabarvanja. Pri določenih primerih je po končanem beljenju zoba potrebno zob kasneje tudi protetično oskrbeti za želen estetski videz. Zato se je pred postopkom odstranitve zabarvanja najbolje posvetovati z izbranim zobozdravnikom.

 

Za konec lahko morda poudariva, da je pomembneje imeti zdrave kot pa bele zobe.

 

Tako je. Za zdrave in lepe zobe pa najbolje poskrbimo sami z optimalno ustno higieno in ustreznim načinom prehranjevanja ter z rednimi obiski pri zobozdravniku.

 

A Tanjša kot je sklenina, bolj rumeni so zobje.


B Notranje zabarvanje lahko nastane zaradi jemanja nekaterih zdravil ali motenj med razvojem zoba.


C Zabarvan avitalen zob lahko oskrbimo konservativno ali protetično.

 

Avtorica: Katja Štucin