Hrbtenica je nosilna kost našega telesa, saj povezuje spodnji in zgornji del trupa. Nič ne pretiravamo, če rečemo, da je nosilka našega življenja, saj je njeno živčevje – hrbtenjača – povezano z vsemi oživčenimi deli telesa in z vsemi organi. Staranje brez izjeme vpliva na obrabo hrbtenice, degenerativne spremembe na njej, zlasti bolečine v križu, ki so drugi najpogostejši vzrok za obisk zdravniških ordinacij (takoj za prehladnimi obolenji).
Ortoped doc. dr. Gregor Rečnik, ki je pred nekaj leti prvi v Sloveniji začel z manj invazivno kirurgijo pri operacijah ledvene hrbtenice, pojasnjuje, da je operacija zadnja v vrsti rešitev, pred tem pa lahko za svoje zdravje največ naredimo – sami, saj kar 30 % vseh obremenitev prenašajo mišice. Z rednim opravljanjem vaj za jačanje stabilizatorjev trupa se lahko bolečinam križu v prihodnosti povsem izognemo.
Avtorica: Petra Bauman
V sodelovanju z doc. dr. Gregorjem Rečnikom, dr. med., specialistom ortopedske kirurgije, UKC Maribor
Sestava hrbtenice
Hrbtenico sestavlja sedem vratnih, dvanajst prsnih, pet ledvenih vretenc in križnica, sestavljena iz ena na drugo naloženih petih križnih vretenc in trtice. Največ težav je prav v vratnem in ledvenem delu, saj nista ojačana z nobeno drugo kostno strukturo. Prsnemu delu k stabilnosti pomagajo rebra oz. rebrna kletka, križnici pomagajo medenične kosti. Vratna in ledvena vretenca pa pokonci držijo le mišice. Med vretenci so mehke medvretenčne ploščice, ki sploh omogočajo določeno stopnjo gibanja in blaženje pri gibih. V
eliko dela za dobro delovanje hrbtenice opravijo prav mišice, saj dobro prenašajo obremenitve. Seveda – dokler so primernega tonusa. Če pa mišice niso ojačane, se vse vsakodnevne obremenitve, ki se jim pridružijo še športne, prenašajo neposredno na vretenca in sklepe. V nasprotju s splošnim prepričanjem se proces obrabe oz. degeneracije medvretenčne ploščice pri večini populacije začne že po dvajsetem letu starosti.
Kaj povzroči bolečino?
Ko govorimo o degenerativni obrabi hrbtenice, v resnici govorimo o t. i. fasetnem sklepu, ki ga skupaj sestavljata dva majhna sklepa na zadnjem delu hrbtenice. Vsi gibi, ki jih naredimo, gredo tukaj skozi, in kadar ploščica zaradi obrabe ne deluje več optimalno, se obremenitev fasetnih sklepov poveča, kar vodi v njihovo obrabo. Takrat to področje na pritisk boli, podobno kot boli obraba kolenskega sklepa.
Med dvema sklepoma je mehki del – medvretenčna ploščica, ki je sestavljena iz čvrstega vezivnega obroča in sredice, ki je popolnoma mehka. V procesu degenerativnih sprememb pride do tega, da se kolagenska vlakna v samem obroču redčijo, popuščajo, povezave med vlakni se trgajo. Ko obroč enkrat poči, se mehka sredica iztisne ven v smeri hrbteničnega kanala, kar stisne živec. Bolnik bo to občutil kot bolečino po nogi in to je opozorilni znak za ukrep, na žalost pogosto operativni.
Boli lahko tudi otroke
Optimalno držo nam omogoči t. i. hrbtenica v obliki »dvojnega S« s točno določenimi koti med krivinami. Če se zaradi sedečega dela začnemo nagibati naprej in takšna postane tudi naša hoja, to pomeni večjo obremenitev za medvretenčno ploščico in tudi njeno (pre)hitro obrabo.
Težave s hrbtenico v odrasli dobi lahko naznanjajo tudi dedno pridobljene anomalije, kot so npr. šest ledvenih vretenc namesto petih, polovično zaraščena vretenca, skoliotična ukrivljenost pri določenih dednih obolenjih …
Anomalije so lahko tudi pridobljene, predvsem pri otrocih, ki so zelo športno dejavni, če delajo veliko poskokov ali rotacijskih gibov. Obremenitve se namreč prenašajo na vretenca in medvretenčne ploščice in medvretenčna ploščica ne bo več delovala kot amortizer, pač pa se bo izbočila ven proti kanalu.
Tako pogosto že otroci izkusijo bolečino v križu, ki lahko preraste v kronično bolečino. Recimo dekleta, ki trenirajo odbojko. Če ob doskoku ne uspejo z mišicami trupa kompenzirati udarne sile, pride do prenosa na ploščico. Zato je veliko degeneracij ploščic že pri 17-letnicah, o primerih iz prakse razlaga Gregor Rečnik.
Vzroki za bolečine v križu
V prejšnjem stoletju je bil glavni povod za bolečine v križu težko fizično delo, ki je povzročalo prevelike obremenitve hrbtenice, danes pa so v ospredju bolečine pri posameznikih, ki so telesno nedejavni in imajo posledično nezadostno razvite mišice trupa. Naloga teh mišic je zaščititi hrbtenico pred poškodbami, česar pa se pogosto zavemo, ko je že prepozno.
Za bolečino v križu je odgovorna vrsta različnih procesov, na osnovi katerih ločimo mehansko, nevrogeno, vnetno in patološko bolečino v križu. Usmerjeni pogovor in klinični pregled nas bosta usmerila k ustrezni diagnozi, ki jo bo potrdila nadaljnja radiološka obravnava (rentgenski posnetek, slikanje z magnetno resonanco).
Mehanska se pojavlja ob telesni dejavnosti ali po njej in pomeni nesposobnost telesa, da jo obvlada (pretirano športno udejstvovanje, spomladanska dela na polju, izoliran premik težke omare). Po navadi gre za mišično-vezivno bolečino, ki neredko mine spontano po nekaj dnevih ali tednih relativnega počitka. V primeru neuspešnega konservativnega zdravljenja (protibolečinske tablete, fizioterapija) pride občasno v poštev operativno zdravljenje na manj invazivni način.
Najpogostejši sta hernija in stenoza
S kirurškega stališča je največ pozornosti namenjene nevrogeni bolečini v križu, ki nastane kot posledica utesnitve živcev v hrbtenici in simptomi v spodnjih okončinah (bolečina, mravljinčenje …). Za nevrogeno bolečino stojita v glavnem hernija medvretenčne ploščice in stenoza spinalnega kanala. Pri herniji medvretenčne ploščice se bolečina najpogosteje pojavi najprej v križu (lumbalgija) in se nato čez nekaj dni ali tednov razširi v spodnjo okončino (lumboishialgija).
Medvretenčna ploščica in hernija disci
Kadar se z napredovanjem okvare zmanjša vsebnost tekočine v mehkem jedru medvretenčne ploščice, ta izgubi svojo naravno sposobnost blaženja gibov v ledvenem delu hrbtenice. Poveča se obremenitev na majhnih sklepih prizadetega segmenta in pojavijo se mehanske bolečine v križu. Če degeneracija prizadene v prvi vrsti sam obroč, lahko ta ob neprimernih obremenitvah poči in pojavi se hernija medvretenčne ploščice. Ta občasno stisne korenino živca, tako da se pojavi huda bolečina, ki se širi v spodnjo okončino.
Najpogosteje se to zgodi med 30. in 50. letom starosti. Bolnik bo občutil bolečino v nogi s spremljajočim slabšim zaznavanjem občutkov ali zmanjšano mišično močjo. Obstaja več vrst operacij za odpravo hernije, ena najnovejših je tri- do štiricentimetrski rez s pomočjo operativnega mikroskopa, vstavi se vodilo, ki ne poškoduje mišic, odstrani se mehko jedro medvretenčne ploščice, ki stiska živec. Okrevanje je najhitrejše, bolnik še isti dan vstane. Po šestih tednih je zaključena tudi rehabilitacija.
Pri stenozi spinalnega kanala se bolniki pogosto že več let soočajo s kronično bolečino v križu, ki je posledica napredovale degenerativne obrabe fasetnih sklepov. Nato se pričnejo med hojo pojavljati bolečine v spodnjih okončinah, ki sčasoma postajajo čedalje bolj izrazite tudi pri hoji na krajše razdalje. Težave minejo po krajšem sedenju, pri naslanjanju na voziček v trgovini, pri hoji navkreber ali ob kolesarjenju.
S samim kliničnim pregledom v mirovanju se tako po navadi ne odkrije posebnosti, prav tako ne z navadnim rentgenskim slikanjem. Ob sumu na herniacijo medvretenčne ploščice ali spinalno stenozo se opravi slikanje ledvene hrbtenice z magnetno resonanco. Potrditev diagnoze je indikacija za operativno zdravljenje.
Vnetna bolečina v križu
Kadar se topi bolečini v križu pridruži povišana telesna temperatura in splošna utrujenost, moramo pomisliti na bakterijsko vnetje hrbtenice. Pogosto se pojavi pri bolnikih z oslabljenim imunskim sistemom (sladkorni bolniki, bolniki, zdravljeni z biološkimi zdravili). Velikokrat se klinično pokaže več tednov po prebolelem bakterijskem vnetju drugje v telesu (uroinfekt, pljučnica).
Bakterijsko vnetje hrbtenice potrdimo z značilnimi slikovnimi spremembami (slikanje z magnetno resonanco), spremljajočim laboratorijskim porastom vnetnih parametrov (dvig CRP) in s pridobitvijo ustreznega vzorca za mikrobiološke preiskave (biopsija, hemokulture). Zdravljenje je v odsotnosti ognojka praviloma konservativno s ciljano dolgotrajno antibiotično terapijo. Ob znakih nevrološkega, septičnega ali biomehanskega poslabšanja sledi kirurško ukrepanje.
Patološka bolečina v križu
Pri hudi, topi, globoki bolečini v križu, ki je najizrazitejša ponoči, bi lahko šlo za novotvorbo v hrbtenici. Sum se ojači ob omembi hujšanja ali podatka o prebolelem karcinomu pljuč, dojke, prostate, ledvice ali ščitnice. Bolečina ni odvisna od položaja telesa, nikoli popolnoma ne izgine in je iz dneva v dan hujša. Za postavitev diagnoze potrebujemo magnetno resonanco ledvene hrbtenice in biopsijski vzorec dokazane spremembe. Zdravljenje je kombinacija kemoterapije, radioterapije in kirurške terapije.
Isti vzrok, različne posledice
Nekateri ljudje imajo lahko obsežne spremembe na hrbtenici, pa nobenih resnejših težav, nekateri pa minimalne vidne spremembe, ki bodo povzročile veliko zdravstvenih tegob. Primer: Oba imata obrabljeno medvretenčno ploščico in fasetne sklepe in zelo podobno rentgensko sliko. Prvi bo vsakih nekaj let potožil o bolečinah, drugi obležal za ves mesec.
V čem je razlika? Prvi je bistveno bolj dejaven, dela vaje za stabilizacijo trupa, ni debel, je finančno in emocionalno stabilen z urejenimi odnosi. Drugi ima prekomerno telesno težo, ima sedeče delo ali je brezposeln in težave v družini. Slednji bo ne glede na mehansko obremenitev močneje občutil bolečine, ki se ob duševnih obremenitvah ojačajo preko živčnih poti. Gregor Rečnik razlaga, da številni bolniki v operaciji vidijo rešitev za svoje težave, praksa pa kaže, da pri nekom, ki shujša s 160 na 100 kilogramov, operacija več ni potrebna.
Preventiva
Bolečina v križu je širok pojem, osebni zdravnik pa bo najprej izbral konservativno zdravljenje, kot so protibolečinska zdravila in fizioterapija, šele če se težave po nekaj mesecih ne izboljšajo, bo bolnik z že opravljenim pregledom magnetne resonance dobil napotnico za ortopeda, ki bo radikalno ukrepal le, kadar že gre za sevanje v spodnje okončine.
Gregor Rečnik svetuje vse, kar pomaga, kot zdravnik pa močno odsvetuje pasove za stabilizacijo ledvenega dela hrbtenice, saj bodo v tem primeru mišice še manj delale in sčasoma postajale še ohlapnejše. Paziti moramo, da ne zapravimo preveč denarja, nič pa ne more nadomestiti dejavnega življenjskega sloga.
Za naše telo lahko kljub napredovalim spremembam ogromno naredimo z jačanjem stabilizatorjev trupa, to pomeni z vadbo in s previdnostjo pri dvigovanju bremen. Pri sedečih poklicih se moramo redno rekreirati, tonizirati mišice trupa. Ob sedečem delu za računalnikom si vzemimo pavzo in naredimo nekaj vaj, ukvarjajmo se s športom, ki ugodno vpliva na našo hrbtenico.
Prihodnost zdravljenja hrbtenice
V prihodnosti si Gregor Rečnik želi še naprej izvajati zahtevnejše kirurške posege na hrbtenici v optimalnih pogojih v UKC Maribor ter da bi lahko v prihodnosti opravljali še diagnostiko med operacijo z nevromonitoringom, ki med operacijo pripomore, da se ne poškoduje kak živec. Morda bo kakšne novosti prinesel tudi letošnji aprilski mednarodni kongres o minimalno invazivnih trendih pri kirurškem zdravljenju, ki bo organiziran v Mariboru v okviru združenja AOSpine.
