Jok novorojenčka starše običajno pretrese in novorojenčki velikokrat jokajo zaradi težav s prebavo. Največkrat gre za navadno napenjanje v trebuščku po hranjenju, ki dokaj hitro mine. Če se novorojenček ob tem zvija in krči, je rdeč v glavo, ima napet trebušček in jok traja okoli tri ure, pa najverjetneje gre za trebušne krče ali kolike.
Avtorica: Maja Korošak
Kot pove Marija Eržen, vodja patronažne službe v Zdravstvenem domu Kranj, kolike nastanejo zaradi krčenja gladkega mišičevja črevesja, kar novorojenček občuti kot bolečine v trebuščku. Za to, da lahko rečemo, da gre res za kolike, pa morajo biti, tako Eržen, izpolnjeni pogoji: trajati morajo vsaj tri ure na dan, tri dni v tednu in vsaj tri tedne skupaj. Značilno za kolike je, da se pojavljajo največkrat pozno popoldne ali zvečer. Običajno se pojavijo v prvih tednih, največkrat med drugim in tretjim tednom starosti, prenehajo pa navadno okoli tretjega meseca. Občasno se zgodi, da kolike pri dojenčku trajajo tudi še v petem mesecu.
Je vzrok prehrana matere?
Kateri so vzroki za pojav kolik? Marija Eržen: »Tradicionalno krče pri novorojenčkih povezujemo s prehrano matere, ki doji. Vendar za to ni znanstvenih dokazov. Lahko pa rečemo, da je velikokrat vzrok za kolike goltanje hrane pri hranjenju po steklenički. Ko otrok pije mamino mleko oziroma mlečno formulo po steklenički, pri tem požira kar nekaj zraka (še zlasti, če je luknjica v dudi prevelika) in ta ga začne napenjati.
Pri hranjenju po steklenički se dojenček velikokrat tudi prenaje, saj mu mleko samo teče v usta, za to se mu ni treba nič truditi in ga preprosto golta ter užije preveč. Posledica so lahko krči. Kolike nastanejo tudi zaradi slabo razvitega prebavnega trakta. Vzrok krčev je lahko tudi občutljivost na določene sestavine hrane, na primer mlečnega sladkorja v hrani, ki jo zaužije doječa mati. Zato svetujemo mamam, naj ne uživajo večjih količin kravjega ali kozjega mleka in mlečnih izdelkov. Mama naj bi spila največ pol litra mleka na dan.«
Naša sogovornica mamicam priporoča tudi to, da naj ne uživajo hrane, ki njih same napenja oziroma naj jo uživajo v majhnih količinah. »Najprimernejša pa je pestra prehrana in danes se materam ni treba več popolnoma odrekati določeni hrani. Zaradi nepotrebne diete bo mamica prikrajšana za potrebna hranila in energijo, ki jo še kako potrebuje, dojenčku pa ne bo prav nič pomagala.«
Pri otrocih, ki so hranjeni po steklenički, pa je v primeru kolik potrebno poseči po prilagojenih mlečnih formulah. Imenujejo se antikolične (anti colics) ali AC-formule. Na embalaži je poleg oznake za mlečno formulo še oznaka AC.
Kdaj k pediatru?
Kako vemo, da gre le za kolike in ne kaj hujšega? »Napad se po navadi začne z nenadnim, glasnim, včasih tudi neprekinjenim jokom, kar lahko traja nekaj ur. Otrok je lahko v obraz rdeč ali bled. Trebušček je videti napet in boleč na otip. Nogice ima po navadi pokrčene v kolenih in pritegnjene k trebuščku. Stopalca ima hladna, dlani pa stisnjene v pest. Napad lahko traja tako dolgo, da je otrok že čisto izčrpan. Včasih po odvajanju blata ali črevesnih plinov pride do olajšanja. Otroci s kolikami so drugače zdravi, brez drugih bolezni in njihova teža lepo napreduje.
Če pa se pri otroku pojavlja neutolažljivi jok, ki traja dalj časa in se stopnjuje, se pojavlja tudi čez dan, ga mora pregledati pediater. Prav tako ga k pediatru pripeljemo tudi v primeru, če je v blatu primešane veliko sluzi ali če opazimo v blatu kri, razlaga Marija Eržen. In dodaja, da je barva blata pri kolikah zelenkasta, lahko tudi v primeru, ko dojenček popije veliko prednjega, vodenega mleka. Zato je pomembno, da dojenček v celoti izprazni eno dojko in šele nato nadaljuje na drugi.
Krče lahko omilimo
Ali krče lahko preprečimo? »Posebnih zdravil za zmanjševanje pojavljanja trebušnih krčev pri otrocih ni. Sredstva proti vetrovom pred hranjenjem krčev ne preprečijo popolnoma. Obstajajo čaji proti vetrovom, ki se dobijo v lekarnah. V slovenskih lekarnah pripravljajo tako imenovane kapljice proti trebušnim krčem na naravni osnovi (janež, kumina, koper … in sladkor). Sestavine delno prehajajo v materino mleko in blagodejno vplivajo na dojenčkovo prebavo. Krče pa lahko zmanjšamo tudi še tako, da otrok med hranjenjem večkrat podre kupček. Dojenčka lahko tudi polagamo na trebušček, seveda pa mora biti takrat pod nadzorom. Pomaga tudi blaga masaža trebuščka okoli popka.« Patronažna sestra priporoča tudi to, da otroka po hranjenju ne položimo takoj v vodoravni položaj, ampak ga nekaj časa držimo pokončno.
Ker se krči in napenjanje najpogosteje pojavljajo pri novorojenčkih, ki uživajo adaptirano mleko, Marija Eržen svetuje, da se otroka doji vsaj do šestega meseca starosti. »Z dodajanjem goste hrane pa ne začnemo pred sedemnajstim tednom starosti in ne po 26. tednu. Pri tem upoštevamo individualni razvoj otroka in sledimo njegovim potrebam. Vsak otrok je namreč osebnost zase,« še doda patronažna sestra.
Kako pogosto pa se naštete težave pravzaprav pojavljajo? »Preobčutljivost na mleko in na jajca se pojavlja v redkih primerih. V zadnjem letu še nisem imela takšnega primera. Tudi kolike niso prav pogoste. Najpogosteje se pri novorojenčkih in dojenčkih pojavlja napenjanje. Ko otroka začne napenjati, malce pojoka, ima vetrove, po navadi se pokaka in to potem mine. Napenjanje se lahko pojavi tudi večkrat dnevno.
Druge bolezni
Včasih ima dojenček težave zaradi alergije na določeno hrano. Vendar pa alergije lahko potrdimo le s testi in jih lahko dokaže le alergolog. Poleg tega se pri novorojenčkih po zatrjevanju Erženove običajno še ne pokažejo. »Pred tem lahko samo domnevamo, da je otrok na določeno hrano preobčutljiv. Ta preobčutljivost pri novorojenčkih se velikokrat pojavlja na kravje mleko in jajca. Da je otrok na določeno hrano preobčutljiv, lahko vidimo takrat, ko otrok večkrat na dan joka in je v blatu primešana kri oziroma krvave sledi. Kri se v blatu pojavi zaradi tega, ker je črevesje močno vzdraženo. »V teh primerih mamicam svetujemo, naj za nekaj časa prenehajo uživati mleko živalskega izvora, mlečne izdelke in jajca. Običajno po tem težave prenehajo ali pa se bistveno zmanjšajo.«
Z enakimi ali podobnimi znaki kot pri kolikah se lahko kažejo tudi druge, resnejše bolezni pri otroku, ki zahtevajo dodatno obravnavo pri zdravniku in specifično zdravljenje. Te so lahko poleg alergij še okužbe sečil, vnetje ušes, driska, ukleščena kila, vnetje trebušne mrene, invaginacija črevesja. Kako torej pediater spremlja dojenčka s trebušnimi krči? »Zdravnik družinske medicine ali pediater otroka pregleda, opravi dodatne preiskave in na podlagi izvidov izključi možnosti hujših ter resnih bolezni. Poda navodila ter otroka po presoji naroči na kontrolni pregled v svojo ambulanto ali napoti na dodatno diagnostično preiskavo k drugim specialistom.
Intoleranca na laktozo
Včasih se pri novorojenčku ugotovi tudi intoleranca na mlečni sladkor ali laktozo. V teh primerih pediater na recept predpiše mlečno formulo brez laktoze. Če je vzrok v materinem mleku, pa mleko brez laktoze začne uživati mama. Laktozna intoleranca naj bi bila vzrok trebušnih krčev pri skoraj polovici dojenčkov s kolikami.
Zakaj pride do laktozne intolerance? Laktoza ali mlečni sladkor je glavna sestavina mleka in mlečnih izdelkov in se po zaužitju s pomočjo encima laktoze v črevesu razgradi na enostavna sladkorja glukozo in galaktozo, ki se nato absorbirata v krvni obtok. Kot že omenjeno, je prebavni trakt dojenčka nepopolno razvit, zato črevesne resice pogosto proizvedejo premalo encima laktoze, da bi ta lahko razgradil vso zaužito laktozo iz mleka. Neprebavljena laktoza postane v črevesu hrana za ostale črevesne bakterije, ki pa med njeno razgradnjo sproščajo pline, zaradi česar lahko pri dojenčku s kolikami opazimo napihnjen trebuh in vetrove. Pride lahko tudi do motenj črevesne peristaltike in krčev. Dojenčku z laktozno intoleranco lahko pomagamo tudi še s kapljicami z vsebnostjo laktoze, ki pomaga otroku lastnemu encimu, da razgradi vso zaužito laktozo in s tem odpravi vzrok za napenjanje.
