Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content
Search in posts
Search in pages

Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content
Search in posts
Search in pages

Prišla je tako želena pomlad, z njo pa tudi ena njenih manj prijetnih spremljevalk, alergije na cvetni prah. Letna sezona cvetnega prahu se začne s cvetnim prahom leske in jelše, v Primorju tudi cipres, pojasnjuje Andreja Kofol Seliger, univ. dipl. biologinja, z Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano in dodaja, da je april v povprečju s cvetnim prahom najbolj obremenjen mesec. V zraku so namreč zrna večjega števila vetrocvetnih domačih vrst dreves, v urbanem okolju se jim pridruži še cvetni prah okrasnih tujerodnih vrst. Mešanica cvetnega prahu se čez leto spreminja tako po sestavi kot količinsko, ko je sezona na višku, pa naj se nagnjeni k alergijam izogibajo športnim dejavnostim na prostem in daljšemu zadrževanju zunaj.

Avtorica: Petra Bauman

Onesnaženje zraka, cvetni prah in alergije

Poleg onesnaževal v obliki plinov in trdnih delcev je v zraku veliko delcev, katerih izvor je živa narava, med njimi tudi cvetni prah. Vdihavanje obojega je zelo neugodna kombinacija za zdravje alergikov. Cvetni prah rastlin vsebuje beljakovinske molekule – alergene. Ker nekatere vrste rastlin oprašuje veter, obilo sproščenega cvetnega prahu lebdi v zraku. Tudi cvetni prah rastlin, ki jih oprašujejo žuželke, je lahko vzrok za alergije, vendar se v zraku znajde le malo zrn. V stik z njim prihajamo ob nabiranju šopkov, vonjanju cvetov, posedanju na cvetočih tratah. Zaradi onesnaženega zraka se lahko molekule alergena spremenijo in pridobijo večji alergeni potencial, v zrnu se lahko nakopiči večja količina alergena, če rastlina raste v stresnem okolju, na primer ob prometnih cestah. Nekatere snovi poškodujejo površino zrn, iz katerih se sprostijo manjši delci, ki lahko prodrejo globlje v pljuča. Zrna so namreč tako velika, da se ustavijo v nosni votlini. Alergeni potencial različnih vrst rastlin je različen, v isti sezoni se spreminja tudi količina alergenov v zrnih, niha lahko do desetkrat.

Razširjenost cvetnega prahu

Kakšen cvetni prah se bo kje pojavil, je odvisno od geografske razširjenosti rastlin, podnebja, reliefa in geološke zgradbe tal. Kljub razlikam v grobem povsod prepoznamo zimsko-pomladansko obdobje, ko cvetijo drevesa (leska, jelša, breza, gaber, hrast, bukev), poznopomladansko in poletno obdobje s cvetnim prahom trav in travniških rastlin (kislica, trpotec) in nekaterih dreves (pravi kostanj) ter pozno poletni in jesenski čas s cvetnim prahom alergenih košarnic (pelin, ambrozija). V Primorju se poleg celinskih vrst pojavlja še cvetni prah, značilen za Sredozemlje: cvetni prah cipres v zimsko-spomladanskem obdobju, krišine od pomladi do jeseni in oljke v maju in v prvi polovici junija. Breze so v Primorju redka drevesa, zato je cvetnega prahu lokalnega izvora malo, vetrovi lahko zrna prinašajo s celine.

 

Dnevna dinamika pojavljanja cvetnega prahu

Rastline začnejo sproščati cvetni prah že zjutraj. Ko se dopoldne zrak segreva, se s toplim zrakom dvigajo tudi zrnca. Pozno popoldne, ko se zrak ohlaja, se s hladnejšim zrakom posedajo. Med sezono cvetenja rastlin v lepem vremenu in v rahlem vetru je obremenitev zraka visoka. V vlažnem, deževnem vremenu in močnem vetru so obremenitve nizke in navadno ne povzročajo zdravstvenih težav.

Zakaj pride do alergij

Alergija je pretiran odgovor našega imunskega sistema na neko snov v okolju, ki je sicer popolnoma neškodljiva. Asist. mag. Pij Bogomir Marko, dr. med., spec. dermatovenerologije, predstojnik Oddelka za kožne in spolne bolezni UKC Maribor, razlaga, da alergije nihče ne prinese na svet, dedna pa je nagnjenost k njej, ki je večja, če je alergik že eden od staršev ali celo oba. Alergija se lahko razvije kadar koli v življenju. Največ sprožilcev alergije (t. i. mastocitov) je v koži in v sluznicah dihal in prebavil, zato so tudi alergijske bolezni najpogostejše prav tam. Alergije na cvetni prah (v isto kategorijo alergij tipa I spadajo še drugi inhalatorni alergeni, kot so mačja in pasja dlaka, pršice in plesen) povzročajo zamašen nos, izcedek iz nosa, koprivnico, srbečico, izpuščaje, otekanje ustnic, jezika in vek, lahko se pridružita še driska in bruhanje. Alergije tipa I zdravimo z antihistaminiki, kortikosteroidnimi pršili za nos ter s kapljicami za oči. Zdravila mora bolnik uživati redno, če ima alergijo skozi vse leto in občasno, kadar ima sezonsko pogojeno alergijo, denimo na cvetni prah. V tem primeru je najbolje začeti terapijo še pred nastopom alergije in ne šele takrat, ko že imamo reakcijo. V svetu alergij so znane tudi t. i. navzkrižne alergije, ko telo dva različna alergena prepozna kot sorodna. Tako so denimo tisti, ki so alergični na cvetni prah breze, zaradi t. i. botaničnega sorodstva pogosto alergični tudi na koščičasto sadje, kot so breskve, nektarine, češnje, marelice, jabolka, hruške in kivi.

Preventiva

Bodimo pozorni: nekatere rekreacijske površine in igrišča so zasajena z visoko alergenimi drevesi in obkrožena z nepokošeno cvetočo travo.

– Med potovanjem naj bodo okna avtomobila zaprta. V prezračevalnih napravah uporabljamo zračne filtre, ki zadržijo cvetni prah

– Zmanjšajmo vnos cvetnega prahu v notranje prostore: zračimo jih ponoči ali po dežju, perila ne sušimo zunaj, ko pridemo domov, se preoblečemo, si umijemo obraz in lase. Oblačil, ki smo jih nosili zunaj, ne odložimo v spalnici. Bodimo pozorni: hišni ljubljenčki prinašajo cvetni prah na svojih kožuhih v dnevne in spalne prostore.

– Ob sajenju dreves na vrtove, v bližino stanovanjskih zgradb, šol ipd., Andreja Kofol Seliger priporoča, naj nas ne vodi samo estetski videz in dopadljivost dreves. Večina cvetnega prahu bo pristala v bližini dreves, v razdalji nekaj deset metrov.

 Pričakovana obremenitev zraka s cvetnim prahom v aprilu 2019

April je v povprečju s cvetnim prahom najbolj obremenjen mesec. Nekatere vrste rastlin imajo visok alergeni potencial, kot na primer breza, ki bo s sorodnim gabrom istočasno sproščala cvetni prah. Cvetela bosta tudi hrast in bukev. Cvetni prah topola in vrb bo še vedno v zraku, sezona se je začela že v marcu. V Pomurju bo večja obremenitev z vrbo zaradi velike razširjenosti rastline. V prvih dveh tretjinah aprila bo prevladoval cvetni prah velikega jesena, konec meseca se bodo začela pojavljati prva zrna malega jesena. Pri nekaterih osebah, preobčutljivih za oljko, se lahko pojavijo simptomi senenega nahoda. Platana bo v zraku v drugi polovici meseca, v Primorju že kak teden prej. Večje količine cvetnega prahu bodo sproščali iglavci (bor, smreka), v Primorju tudi cipresovke (brin, tuja, pacipresa, cipresa), ki je na celini prisoten le v manjših količinah.

V Primorju bo aprila v zraku že nekaj zrn trav, v celinski Sloveniji pa se bodo pojavila konec meseca. Začel se bo pojavljati tudi cvetni prah krišine, obremenitev zraka bo nizka.

 

Ali ste vedeli, da lahko »na klik« izveste vse odgovore v zvezi z alergenimi rastlinami in pelodom? To omogoča Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano (NLZOH) na elektronskem naslovu pelodinfo@nlzoh.si. Tudi sicer na njihovi spletni strani www.nlzoh.si najdete aktualne podatke v zvezi z obremenjenostjo zraka s cvetnim prahom. Analize se izvajajo skozi celo leto na štirih zajemnih mestih (Izola, Ljubljana, Maribor, Lendava) in pokrivajo raznolikost vegetacije v državi. Izmerjene podatke, napoved, opis nekaj vrst alergenih rastlin in dnevnik cvetnega prahu najdete tudi na spletni strani NIJZ http://www.nijz.si/sl/podrocja-dela/moje-okolje/cvetni-prah