Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content
Search in posts
Search in pages

Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content
Search in posts
Search in pages

Le kdo med nami ne pozna povezane bolečine, ki veže v ramenih, se kaže v zatrdelem vratu in povzroča glavobol? Ponoči nas zbuja ali pa nam sploh ne dovoli zaspati. Lahko se pojavi že zjutraj ali počaka do poldneva in se stopnjuje proti koncu dneva in povzroča še druge dodatne težave. Ali je to bolezen današnjega časa in posledica načina življenja, v katerem se vsakodnevno vrtimo? Odgovore na vprašanje smo poiskali pri mag. fizioterapije s specialnimi znanji Heleni Žunko iz Zdravstvenega doma Ljubljana.

Avtorica: Teja Potočnik

 

 

Ali na grobo opisani težavi z bolečino v ramenih, vratu in pogostimi glavoboli lahko rečemo bolezen današnjega časa?

Vsekakor. Delovnih mest, ki zahtevajo dolgotrajno sedenje za računalnikom, je vedno več, prav tako se večajo zahteve na delovnem mestu, odnosi se zaostrujejo. Delavci doživljajo vse več stresa na delovnem mestu, v telesu pa stres povzroča tudi zakrčenost mišic, predvsem mišic vratu in mišic ramenskega obroča. Vse to posledično povzroča pojav bolečine v mišicah in sklepih in tudi pojav glavobola. Težave se še hitreje pojavijo, če tudi svoj prosti čas preživljamo sede, pred televizorjem ali računalnikom, in kadar so pridruženi še drugi psihosocialni dejavniki tveganja za pojav bolečin.

Kje je glavni povzročitelj bolečine?

Glavni povzročitelj bolečin v vratu, ramenih in glavi je ravno ta dolgotrajna prisilna drža brez prekinitev, ki vodi v pojav mišičnega neravnovesja ter prekomernega draženja občutljivih struktur, kot so živci, medvretenčne ploščice, ligamenti, fascije. Težave se lahko pogosto pojavijo tudi kot posledica degenerativnih sprememb vratne hrbtenice ali poškodb. Eden najpogostejših mehanizmov poškodbe je prometna nesreča, ko pride do nihajne poškodbe vratu. Posledice te poškodbe so lahko dolgotrajne in zdravljenje takih poškodb je včasih izjemno zahtevno. Redkeje pa bolečine povzročajo razna sistemska obolenja, kot na primer revmatoidni artritis.

Ali število prebivalcev s temi težavami narašča, obstaja ocena, koliko se jih srečuje z njimi? 

Težave z bolečinami v vratni hrbtenici so zelo pogoste. V Sloveniji je to drugi najpogostejši vzrok obiska ambulante za družinsko medicino, takoj za bolečino v ledvenem delu hrbtenice. Razširjenost v splošni populaciji je med 9 in 18 %. Število prebivalcev s tovrstnimi težavami narašča, kot že omenjeno, vedno več delovnih mest zahteva dolgotrajne prisilne drže in žal narašča tudi število prometnih nesreč.

Pri katerih prebivalcih se najpogosteje pojavlja?

Težave so najpogostejše pri zaposlenih, kjer izvirajo iz delovnega mesta. Ob bok pisarniškim delavcem lahko postavimo tudi poklice, kot je na primer zobozdravnik ali delavec v proizvodnji. Bolečine v vratni hrbtenici se pogosto pojavljajo tudi pri starejših osebah in so posledica napredujočih degenerativnih procesov in splošne nedejavnosti s pridruženimi psihosocialnimi dejavniki tveganja, kot so: depresija, slabi socialni stiki oz. nezadostni socialni stiki, finančne težave in podobno. Iz klinične prakse lahko rečem, da se bolečine v vratu, ramenih in glavi pojavljajo nekoliko pogosteje pri ženskah kot pri moških. Skrb vzbujajoč je trend naraščanja podobnih težav pri otrocih in mladostnikih, kar bi lahko povezali z nezadostno ali neprimerno telesno dejavnostjo. Tudi otroci in mladostniki vedno več časa preživijo za računalnikom ali s telefonom v roki.

Kaj jo povzroča, kateri dejavniki vplivajo na njen nastanek?

Ob dolgotrajni prisilni drži, neprimernem delovnem okolju in stresu na delovnem mestu bi omenila še nedejavnost v smislu nezadostnega gibanja, nezadostne količine in slabe kakovosti spanja, neprimerne prehrane ter prisotnost že prej omenjenih psihosocialnih dejavnikov tveganja. Pri nekaterih osebah lahko trenutno poveča težave tudi slabo vreme. Enako bi lahko rekli za razne razvade, kot na primer kajenje, ki imajo splošne negativne učinke in v določeni meri tudi lahko vplivajo na intenzivnost bolečine.

Kakšne so značilnosti bolečin in kako se kažejo?

Značilnosti bolečin so odvisne od vzroka nastanka. Kadar je vzrok dolgotrajnejša prisilna drža, bomo najprej občutili napetost in zakrčenost vratnih mišic in mišic ramenskega obroča. Bolečine na predelu teh zakrčenih mišic lahko sčasoma sevajo v zatilje in glavo, v predel hrbta med lopatice ali/in v zgornje ude. Prenapete mišice bodo tudi omejile gibljivost vratne hrbtenice. Pri nihajnih poškodbah vratu pa je značilen pojav zelo raznovrstnih simptomov. Od zelo intenzivnih bolečin do pojava izrazitega strahu pred gibanjem vratne hrbtenice, občutka težke glave, motnje spanja in pozornosti, vrtoglavice, slabosti, mravljinčenja, glavobola in še bi lahko naštevali. Kadar je izvor bolečin izbočenje medvretenčne ploščice, ki pritiska na bližnji živec, se pojavijo pekoče bolečine, ki pogosto sevajo v zgornji ud, mravljinčenje v delih zgornjih udov in zmanjšana mišična zmogljivost mišic, ki jih prizadeti živec oživčuje. Gibljivost vratne hrbtenice je omejena predvsem v smereh, kjer se poveča pritisk na medvretenčno ploščico, ki jo posledično še bolj izboči. Pri starejših osebah, kjer so težave povezane z napredujočimi degenerativnimi spremembami vratne hrbtenice, pa je gibljivost te omejena v vseh smereh. Značilen je občutek okorelosti, ki se pojavlja predvsem v jutranjih urah. Glede na vzrok nastanka vidimo torej dokaj različne klinične slike.

Kaj lahko naredimo sami, kako se pravilno držimo med hojo, sedenjem in spanjem?

Za vsakega posameznika je značilna neka določena drža, ki se lahko spreminja glede na okoliščine in naše počutje. Kadar smo žalostni, slabovoljni, utrujeni in imamo bolečine, bo naša drža drugačna kot takrat, ko smo sproščeni, spočiti, veseli in zadovoljni sami s seboj. Ob prisotnosti bolečine se pojavi tako imenovana antalgična drža, ko telo poišče najmanj boleč položaj in je značilna za določena stanja. Drža naj bo pokončna, vendar hkrati sproščena. Z zavestno izravnavo drže bomo dosegli precej kratkoročni učinek, če je to naš edini ukrep. Dolgoročno pa lahko držo izboljšamo z izvajanjem pravilne terapevtske vadbe. Pri sedenju je bistveno, da položaj menjamo najmanj na 45 minut, na voljo so dvižne delovne mize, kjer lahko delo nekaj časa opravljamo stoje. Koristni so pogosti krajši dejavni odmori, lahko se sprehodimo ali izvedemo nekaj terapevtskih vaj. Pri spanju najdemo najugodnejši položaj, ki je od posameznika do posameznika različen, in si izberemo primeren vzglavnik. Priporočilo svetovne zdravstvene organizacije za izboljševanje zdravja odrasle populacije je vsaj 300 minut zmerno intenzivne telesne dejavnosti ali vsaj 150 minut zelo intenzivne telesne dejavnosti v celem tednu ali ustrezna kombinacija obeh intenzivnosti. Izberemo obliko dejavnosti, ki nam je všeč in pri kateri uživamo. Ne pozabimo na sprostitev in zabavo, kakovosten spanec, ustrezno prehrano, zadosten vnos vode, poskrbimo za dobre medosebne odnose.

In če nam to ne uspe ali smo že prepozni? Kdaj je priporočljivo obiskati zdravnika in kako nam pomaga?

Zdravljenje je odvisno od vzroka nastanka bolečin. Zavedati se moramo, da se bodo težave v primeru, če samo blažimo simptome, ne odpravimo pa vzroka težav, skoraj zagotovo ponovile. Dlje trajajoče bolečine v katerem koli delu telesa so tudi dejavnik tveganja za razvoj depresivnih stanj, zato je pomembno, da jih skušamo čim prej odpraviti in preprečiti pojav drugotnih težav. Zdravnika obiščemo, ko bolečine kljub našim ukrepom ne popuščajo oz. se celo stopnjujejo. Zdravnik nam bo svetoval in po opravljenem pregledu določil nadaljnji način zdravljenja: fizioterapijo, medikamentozno zdravljenje (zdravila za obvladovanje bolečin in vnetij), napotitev na preiskave ali napotitev k ustreznemu specialistu.

Koliko časa traja vrnitev v zdravo stanje in kaj na to vpliva?

Odvisno od vzroka in trajanja; če je težava nastajala dlje, bo tudi zdravljenje trajalo dlje. Žal je za nekatera stanja značilno progresivno slabšanje težav, ki jih ni možno popolnoma odpraviti. Na hitrost in uspešnost zdravljenja vpliva tudi motivacija in sodelovanje osebe s težavami, starost, psihofizično stanje in podpora okolja.

 

Zavedati se moramo, da se bodo težave v primeru, če samo blažimo simptome, ne odpravimo pa vzroka težav, skoraj zagotovo ponovile. Dlje trajajoče bolečine v katerem koli delu telesa so tudi dejavnik tveganja za razvoj depresivnih stanj, zato je pomembno, da jih skušamo čim prej odpraviti in preprečiti pojav drugotnih težav. Zdravnika obiščemo, ko bolečine kljub našim ukrepom ne popuščajo oziroma se celo stopnjujejo.

 

Januar 2019

 

0 replies

Leave a Reply

Want to join the discussion?
Feel free to contribute!

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja