Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content
Search in posts
Search in pages

Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content
Search in posts
Search in pages

Za optimalno stanje kože je potrebno skrbeti tako poleti kot pozimi. In če to poleti že kar dobro znamo, smo pozimi še premalo pozorni na nanos dovolj debelih slojev kvalitetne kreme. Na suho kožo sicer vplivajo različni dejavniki, še posebej pa moramo biti pozorni na suho kožo, pri kateri se pojavijo rdeče lise, prekrite s suhimi luskami ali celo krastami. V tem primeru govorimo o atopijskem dermatitisu. O tem, kaj to je in kako ga zdraviti, smo govorili z Mojco ŠVAB ZAVRATNIK, dr. med., spec. pediater, ki dela v Zdravstvenem domu dr. Adolfa Drolca Maribor.

Avtorica: Vesna Vilčnik

 

Prihajajo bolj mrzli meseci. Ali določen letni čas, konkretno zima in mraz, vpliva na pojav suhe kože pri otrocih?

Suha koža telesa je danes večji problem, kot je bila v preteklosti, saj se v zadnjih letih morda pretirano poudarja potreba po dobri higieni in razkuževanju, otroci se tuširajo tudi večkrat dnevno, ob tem uporabljajo agresivna mila, kar je pogosto edini razlog za izsušitev kože. Letni čas vpliva na stanje kože, saj smo poleti oblečeni v lahka zračna oblačila, običajno iz naravnih materialov, pozimi je na telesu obvezno več slojev oblačil, v zimskih mesecih so materiali pogosteje iz umetnih snovi. Prav tako poleti večina ljudi vsaj občasno uporablja zaščitna mazila za zaščito pred sončnimi opeklinami, vsaj pri otrocih, ki zelo dobro vlažijo kožo, pozimi pa negovalnih mazil večina ne uporablja.

 

Starši se včasih pritožujejo, da kreme ne pomagajo, tudi kadar gre za mazilo, ki ga predpiše zdravnik. Je učinkovito mazilo res tako težko najti?

Ko se na nas obrnejo zaskrbljeni starši, ker ima njihov otrok suho kožo, jim seveda vedno svetujemo nanos kvalitetnih vlažilnih krem, ki jih je na tržišču veliko, vendar v praksi vidimo, da se obnašajo skrajno racionalno in ne nanašajo zadostnih količin mazila, saj mesečno porabijo v povprečju 200 gramov mazila, za dober uspeh pa je potrebno bistveno več.

Je lahko vzrok za suho kožo suh zrak v prostoru?

Suh zrak v prostoru načeloma ne vpliva na suhost kože, vsekakor pa je potreben zadosten vnos tekočine. Kot sem že omenila, prekomerno umivanje v veliki meri vpliva na izsušitev kože, še posebej zato, ker so naši otroci naučeni, da morajo uporabiti vedno tudi milo, v vrtcih in šolah se uporabljajo agresivnejša mila, ki roke dobro razkužijo, a tudi dobro izsušijo. V večini vrtcev in šol uporabljajo za sušenje rok papirne brisače, kar je bolje od tako imenovanih sušilcev z vročim zrakom.

Kje se običajno pojavi suha koža? Je to odvisno od vzroka ali imamo kakšne predele kože bolj občutljive?

Deli telesa, ki so običajno bolj prizadeti oziroma na katerih pogosteje zaznamo atopijski dermatitis, se s starostjo nekoliko spreminjajo, pri dojenčku je najpogosteje prizadeta koža obraza in uhljev, pri majhnem otroku je lahko prizadeta koža celega telesa, pri nekoliko večjem otroku pa so najpogosteje prizadeta mesta v tako imenovanih pregibih, to sta komolčni in kolenski kotanji, zapestji ter koža za uhlji.

Kakšno vlogo imajo pri suhi koži naše prehranjevalne navade?

Omenila sem, da je za optimalno stanje kože potreben zadosten vnos tekočin, seveda je pomembna tudi uravnovešena zdrava prehrana z zadostnim vnosom vitaminov in mineralov. Hrana naj načeloma vsebuje čim manj konzervansov in umetnih arom ter barvil. V primeru znane alergije na hrano pa je potrebna stroga izključitev takšnega živila iz otrokove prehrane za svetovano obdobje, najpogosteje vsaj do naslednjega alergološkega testiranja.

 

Kako lahko ocenimo, kdaj postane problem suhe kože tako problematičen, da moramo obiskati zdravnika?

Suha koža postane problem, ko zaradi srbenja in potrebe po praskanju moti otrokov spanec, ko ga srbež moti pri dnevnih aktivnostih ali ima občutek pekoče bolečine na koži ob umivanju. Seveda obvezno sodi k zdravniku, ko se na koži pojavijo rdeče lise, ki so običajno nekoliko privzdignjene nad površino zdrave kože, prekrite s suhimi luskami, brez strogih mej z zdravo kožo. Ti deli otroka običajno bistveno bolj srbijo kot ostala suha koža in so pogosto razpraskani, prekriti s krastami, v skrajnem primeru lahko iz tako vnete površine izteka rumenkasta tekočina, ki pogosto pomeni, da je zaradi vnetja in praskanja prišlo do dodatne bakterijske okužbe kože. Tak otrok seveda nujno mora obiskati svojega izbranega zdravnika. Takšne oblike kožnih sprememb seveda ne imenujemo več suha koža, ampak gre v veliki večini primerov za atopijski dermatitis, ki smo ga včasih imenovali nevrodermitis. Kadar pride do dodatne bakterijske okužbe vnete kože, govorimo o sekundarnem impetigu.

 

Skoraj vsaka mama se je pri svojem dojenčku srečala s pleničnim izpuščajem oziroma pleničnim dermatitisom. Nam lahko poveste več o tem, zakaj nastane, in kako skrbeti za preventivo in kurativo v tem primeru?

Plenični izpuščaj v veliki večini primerov ni v povezavi z atopijskim dermatitisom, je pa izrazito pogosta kožna težava, s katero se soočajo mame. Svetujemo umivanje kože z vodo, odsvetujemo uporabo vedno bolj razširjenih negovalnih robčkov ter negovalnih krem, ki jih ponujajo drogerije. Potrebno je pogostejše menjavanje pleničk ter zračenje kože med previjanji. V primeru pojava hujše oblike pleničnega izpuščaja obstaja v lekarnah kar nekaj kvalitetnih protivnetnih mazil, krem in tekočih posipov, vendar svetujem, da se pred nakupom o izbiri ustreznega posvetujejo z izbranim zdravnikom, ki bo po potrebi otroka tudi pogledal in eventualno predpisal ustrezno mazilo.

 

Kateri so dejavniki tveganja pri atopijskem dermatitisu?

Atopijski dermatitis je pogostejši pri otrocih, kjer ima atopijski dermatitis ali drugo znano obliko kožne alergije eden od staršev ali sorojencev. Na pojavnost dodatno v veliki meri vpliva stres in pogoste okužbe, lahko pa seveda tudi neprimerna prehrana. K sreči v veliki večini primerov pride do izboljšanja kožnih težav do vstopa v šolo, v manjšem deležu otrok preide v kronično obliko, možen pa je prehod v druge oblike alergijskih obolenj, kot so astma, alergijski rinitis ali konjuktivitis.

 

Kaj menite, da so vzroki vedno pogostejših alergij ter težav s kožo pri otrocih?

Na pogostejše pojavljanje alergij pri otrocih in odraslih v veliki meri vpliva spremenjen način življenja, saj prosti čas vedno pogosteje preživljamo v zaprtih prostorih, pa naj si bo to za ekranom, v nakupovalnih središčih, skupinskih igralnicah ali drugje, marsikdo preživi dopust v hotelu in uživa namesto v morju raje kar v bazenu. Prav tako so sestavine našega vsakdanjega jedilnika vedno pogosteje iz zamrznjene, konzervirane ali vnaprej pripravljene hrane. Poudarila pa bi, da za vsak atopijski dermatitis ni kriva alergija na določeno stvar, ampak gre pogosto za součinkovanje številnih dejavnikov, zato pri velikem številu otrok neposrednega vzroka za pojav atopijskega dermatitisa ne najdemo.

Kako zdravite atopijski dermatitis?

Atopijski dermatitis zdravimo z ustreznimi zdravilnimi mazili, velik poudarek dajemo ustrezni negi kože, tako z negovalnimi mazili kot z uporabo nežnejših sredstev za umivanje v obliki sindetov. V primeru znane alergije na hrano je potrebna izključitvena dieta, ki je seveda potrebna tudi pri doječi mami, ampak res samo v primeru znane alergije. Če gre za alergen iz okolja, na primer pršico, živalsko dlako, plesni, pa je potrebna izključitev alergena iz otrokovega okolja. V primeru hudega srbenja dodamo še zdravilo, ki ublaži srbenje, to so antihistaminiki, ki jih uporabljamo v obliki kapljic, sirupov in tabletk.

Kaj menite o zdravljenju alergij z imunoterapijo, bioresonanco in drugimi alternativnimi oblikami zdravljenja?

Starši se v zadnjih letih vedno bolj poslužujejo alternativnih oblik zdravljenja atopijskega dermatitisa in alergij. Ker so se zdravilci priučili splošnih priporočil, ki veljajo za te bolnike, so v svojih svetovanjih tudi zelo uspešni, vendar pogosto veliko bolj restriktivni, kot smo zdravniki, saj otroku odsvetujejo tudi živila, ki bi jih lahko brez nevarnosti za poslabšanje bolezni užival naprej in so ne nazadnje pomembna za otrokovo ustrezno rast in razvoj, predvsem pa jih ne nadomestijo z ustreznimi drugimi nadomestnimi živili. Imajo pa nedvomno na razpolago veliko več časa za pogovor in svetovanje, kot ga imamo pri našem delu v ambulanti zdravniki, kar je verjetno tudi najpomembnejši razlog, da se zatekajo po pomoč drugam.

 

Suha koža postane problem, ko zaradi srbenja in potrebe po praskanju moti otrokov spanec, ko ga srbež moti pri dnevnih aktivnostih ali ima občutek pekoče bolečine na koži ob umivanju.

Ker so se zdravilci priučili splošnih priporočil, ki veljajo za te bolnike, so v svojih svetovanjih tudi zelo uspešni, vendar pogosto veliko bolj restriktivni, kot smo zdravniki, saj otroku odsvetujejo tudi živila, ki bi jih lahko brez nevarnosti za poslabšanje bolezni užival naprej.

 

0 replies

Leave a Reply

Want to join the discussion?
Feel free to contribute!

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja