Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content

Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content

Ste tudi vi eden tistih, ki čakate poletje, da boste razgrnili brisačo na plaži in se predali sončnim žarkom? Izpostavljanje svetlobnim žarkom ima mnogo učinkov, saj to privede do spremembe v strukturi in funkciji kože, ki vodita k večji dovzetnosti za staranje, imunskim motnjam in razvoju malignomov.

Avtorica: Nika Arsovski

UVA-žarki nevarnejši od UVB-žarkov

Ultravijolično sevanje je sestavni del sončnega sevanja, ki ga sestavljajo žarki z različnimi valovnimi dolžinami od UVA (320–400 mm), UBV (280–320mm) do UVC (190–280mm). Slednje že v stratosferi zaustavi ozonska plast, ki hkrati poskrbi tudi za večino UVB-žarkov, ki pa jim kljub temu skupaj s 95 odstotki UVA-žarkov uspe doseči zemeljsko površje. »Večino UVB-žarkov koža odbije, le 30 odstotkov jih vstopi v povrhnjico, kjer so zaradi visoke energije biološko aktivni. Povzročijo rdečino kože in opeklino. UVA-žarki imajo znatno nižjo energijo, a predstavljajo večino UV-spektra. Tu  prodrejo globlje v kožo in so celo nevarnejši, saj njihov učinek ni takoj opazen,« pojasnjuje asist. dr. Barbara Perić, dr. med., z Oddelka za kirurško onkologijo na Onkološkem inštitutu v Ljubljani.

UVA-žarki posredno poškodujejo DNA, membranske lipide in proteine ter povzročijo številne druge spremembe v naši telesni strukturi. Ker prodirajo globoko v usnjico, povzročajo tudi prezgodnje staranje kože in nepravilno pigmentacijo, hkrati pa poskrbijo za porjaveli ten kože. UVB-žarki sicer prodirajo v našo povrhnjico in neposredno poškodujejo naš DNA, prevelika izpostavljenost tovrstnim žarkom pa povzroča opekline, hkrati tudi nastajanje melanina in sintezo vitamina D.

UVA- in UVB-žarki naravnega ali umetnih virov (solarij) delujejo kancerogeno. Številne raziskave so pokazale, da UV-žarki povzročijo nastanek kožnega melanoma, bazalnoceličnega in ploščatoceličnega raka kože. »UV-žarki namreč ob tem, da povzročajo tako zaželeno porjavitev kože in sprožijo tvorbo vitamina D, delujejo tudi mutageno in zavrejo delovanje imunskih mehanizmov kože. Le ustrezna zaščita pred UV-žarki lahko prepreči nastanek kožnega raka. Dandanes je le naravna, svetla polt simbol zdravja,« opozarja zdravnica z Onkološkega inštituta.

Sončne kreme ne nudijo zaščite pred fotostaranjem

Koža ima sicer lastne zaščitne mehanizme, ki jo delno ščitijo pred škodljivim sevanjem. Mednje uvrščamo tudi pigmentacijo in odebelitev poroženele plasti ter mehanizme za popravljanje DNA, vendar pa moramo kljub temu z najrazličnejšimi sredstvi tudi sami poskrbeti za zaščito, kadar smo izpostavljeni sončnim žarkom. Zaščitni faktor SPF (sun protection factor) izdelka nam pove, kakšen nivo zaščite kože pred sevanjem UVB nam nudi.

Vendar pa ta pomeni le zaščito pred rdečino, ne pa tudi pred fotostaranjem, zaviranjem normalnega delovanja imunskega sistema in tumorigenezo. V zadnjih letih je velik poudarek tudi na zaščiti pred UVA-sevanjem, čeprav le malo prispeva k opeklinam. Leta 2012 so z raziskavo dokazali, da zaščitne kreme ob pravilni uporabi nudijo ustrezno zaščito pred kožnim melanomom, to najnevarnejšo obliko kožnega raka in znižajo tudi tveganje za njegov nastanek. Kožni rak je sicer najpogostejša oblika raka pri ljudeh in ga delimo na melanomskega in nemelanomskega. Prvi znaki malignega melanoma so običajno sprememba velikosti, oblike ali barve kožnega znamenja, ki jih lahko odkrijemo s samopregledovanjem. Poleg izpostavljenosti UV-žarkom pa nanj vplivajo tudi pozitivna družinska anamneza, večje število pigmentnih znamenj (več kot 50), starost, rasa, kožni tip, spol …

Melanom se namreč najpogosteje pojavlja pri predstavnikih bele rase, svetlih kožnih tipov, na udaru pa so pogosteje predstavniki moškega spola. Prav zaradi tega je izrednega pomena fizična zaščita pred sončnimi žarki, veliko vlogo pa igra tudi uporaba zaščitnih krem. »Priporočljiva je uporaba zaščitnih krem s SPF 30 ali več, ki nudijo tako UVA- kot UVB-zaščito. Te namreč preprečijo nastanek opeklin, ob pravilni uporabi pa tudi aktiničnih keratoz in bazalnoceličnega oziroma ploščatoceličnega raka. Neučinkovitost krem je pogosto posledica nepravilne uporabe,« pojasnjuje asist. dr. Barbara Perić, dr. med.

Ali znate poskrbeti za pravilen nanos sončne kreme?

Kakšna pa je pravilna uporaba sončne kreme, se bo ob tem vprašal marsikdo od bralcev. Po izračunih je potrebno nanesti 2mg/cm2  kreme na kožo, da bi dosegli ustrezno zaščito pred UV-žarki. Običajno žal nanesemo znatno manj, le 05–1,0 mg/cm2. Zaščitno kremo je treba nanesti 15–30 minut pred izpostavljenostjo UV-žarkom, nanos pa ponoviti vsaki dve uri. Prav posebno moramo biti na to pozorni ob potenju ali po kopanju. Vendar pa tudi zaščitna krema ne nudi 100-odstotne zaščite. Pred UV-žarki smo najbolje zaščiteni pravzaprav le v zaprtem prostoru. Zunaj se pogosto varne počutimo v senci, a je količina UV-žarkov, ki jih ta prepušča, odvisna od materiala, ki nudi senco, in odboja UV-žarkov s tal.

»Senčnik na plaži tako prepusti 50–60 odstotkov sončnih žarkov, približno 15 odstotkov pa se jih odbije od peščenih tal,« pove zdravnica. Med preživljanjem časa na prostem kožo raje zaščitimo z oblačili in s pokrivali, pozorni moramo biti tudi na kakovost oblačil. Gosto tkan bombaž nudi zaščito, enakovredno SPF 15, v zadnjih letih pa so se na tržišču pojavila tudi posebna oblačila, ki nudijo celo učinkovitejšo zaščito pred soncem. Strokovnjaki osebam, ki so v preteklosti že prebolele kožnega raka, svetujejo zaščito kože s pomočjo oblačil in pokrivala, sončne kreme pa naj uporabljajo le za predele, ki jih z oblačili ne moremo zakriti.

Občasna izpostavljenost sončnim žarkom je nevarnejša od kronične

»Število sončnih opeklin je eden od neodvisnih dejavnikov tveganja za pojav kožnega melanoma. Pomembno je predvsem število opeklin v otroštvu in adolescenci, pri čemer se tveganje za kožni melanom zveča že, če smo bili opečeni enkrat. Vendar moramo ob tem poudariti, da so številne raziskave s področja epidemiologije in delovanja UV-žarkov v preteklosti potrdile, da je že sama izpostavljenost UV-žarkom najpomembnejši dejavnik tveganja za nastanek kožnega raka,« pove naša sogovornica.

Izpostavljenost sončnim žarkom delimo v dve kategoriji: kronično, pogosto je to poklicna izpostavljenost, in občasno ali intermitentno, torej tisto, kateri smo izpostavljeni na počitnicah. Prav slednja po epidemioloških raziskavah predstavlja večje tveganje za pojav kožnega melanoma ob izpostavljenosti soncu. Kronična ali poklicna izpostavljenost je nekoliko šibkejši dejavnik tveganja, razen v primeru kožnega melanoma glave in vratu. Pri preučevanju vpliva izpostavljenosti na kožni melanom je pomembna predvsem izpostavljenost v času otroštva in adolescence, za bazalnocelični karcinom pa celokupna izpostavljenost. Tudi drugi znani dejavniki tveganja za nastanek kožnega raka so posledica izpostavljenosti UV-žarkom; število novonastalih nevusov, že omenjene sončne opekline in prisotnost aktiničnih keratoz.

Poskrbite za ustrezno zaščito svojih otrok

Strokovnjaki dojenčkom do prvega leta starosti odsvetujejo izpostavljanje neposrednim sončnim žarkom, pri otrocih do 6. meseca starosti tudi ni priporočljivo uporabljati kemičnih zaščitnih sredstev. Tako za vas kot tudi za otroke priporočajo izogibanje sončnim žarkom med 10. in 16. uro, v času ko je UV-sevanje najmočnejše. Za zaščito uporabimo zaščitna sredstva z visokim zaščitnim faktorjem, ki ne vsebujejo veliko kemičnih UV-filtrov, ki dražijo otroško kožo.

Slednja mora vsebovati tako zaščito pred UVA kot tudi UVB-žarki, ki naj bo najmanj 20 (SPF 20). Poleg tega otroka v vozičku zaščitimo s pokrivali s primerno visoko UV-zaščito, malčke pa dodatno zaščitimo tudi z gosto tkanimi oblačili, dolgimi hlačami in rokavi, klobuki ter čepicami s ščitnikom, ki bodo zaščitile otrokovo zatilje in ušesa. Z ustrezno zaščito v otroštvu lahko kar za 75 odstotkov zmanjšamo tveganje za razvoj kožnega raka. Kljub temu seveda lahko pride do opeklin, ki jih je treba večkrat dnevno negovati s kremo proti opeklinam, ki bo pospešila celjenje kože.

Otrok bo morda zaradi opeklin nekoliko bolj razdražljiv, zato bodite z njim prizanesljivi, dokler pa bo koža vzdražena in pordela, se popolnoma izogibajte soncu. V primeru pojava mehurjev na koži obiščite zdravnika, ki bo poskrbel za primerno zdravljenje. Pozorni bodite tudi na sončarico, ki nastane zaradi skrajnega pregretja in zastajanja toplote v telesu. Če opazimo suho, vročo, pordelo kožo, pospešen srčni utrip, siljenje na bruhanje, glavobol, izgubo zavesti … otroka popolnoma slecimo in postavimo v hladen prostor. Ob tem pokličemo zdravnika, v tem času pa malčka sami ohlajamo z ventilatorjem ali mokrimi ter hladnimi obkladki, nudimo mu zadostno količino vode.

Sončne kreme ne nanašajmo na veke

Še posebej pozorni pa moramo biti na svoj obraz, izpostavljene so predvsem veke, nos in zgornja ustnica, vplivi sončnega sevanja pa lahko povzročijo tudi okvaro vida. »Na površini veznice namreč lahko pride do kroničnega vnetja veznice in nastajanja novih odvečnih celic, ki tvorijo gube na veznici, imenovane pterigij, in povzročijo njeno preraščanje na roženico, kar povzroči poslabšanje vida,« razlaga Majda Volčini Krumpestar, dr. med., spec. oftalmologije iz Očesne ambulante in optike Naklo. Do sprememb pa lahko pride tudi v globini očesa.

Ultravijolična in modra svetloba namreč povzročata okvare mrežnice in rumene pege, še posebej pa so na udaru svetlooki ljudje. Vsem, še posebno pa njim zdravnica priporoča kakovostna sončna očala za zaščito mrežnice z rdečimi, oranžnimi ali rjavimi filtri. Sončna očala namreč zaščitijo občutljivo kožo vek in oči. Priporočljiva je tudi uporaba pokrival, medtem ko moramo biti pri uporabi sončne zaščitne kreme pazljivi. »Kreme ne smemo nanašati na veke, saj temu niso namenjene,« opozarja oftalmologinja in svari pred draženjem oči ter posledičnimi vnetji.

Zdrave zagorelosti ni, je le znak poškodbe kože, saj se koža s tvorbo barvnega pigmenta brani pred škodljivimi učinki UV-sevanja.

Ne spreglejte

V Sloveniji vsako leto odkrijejo 1400 novih primerov raka dojk, od tega je 6 do 8 % primarno razsejanega raka. Ta
Preberi več
Dojenje je za dojenčka najboljša izbira Dojenje je za dojenčka najboljša izbira. Za dojenčka materino mleko predstavlja optimalno prehrano, ki
Preberi več
Brez čakanja, s popolno organizacijsko podporo ter v mreži zanesljivih in strokovnih izvajalcev Oguljena fraza, star pregovor, ki smo ga
Preberi več
prepoznajte KVČB
Kronična vnetna črevesna bolezen (KVČB) je imunsko pogojeno vnetje prebavnega trakta. Gre za kronično, napredujočo bolezen, ki ima različno dolga
Preberi več
Revmatoidni artritis je kronična vnetna avtoimunska bolezen, ki prizadene sklepe, vezivno tkivo, mišice in kite. Pojavi se lahko v kateri
Preberi več
Slovenska tiskovna agencija je v sodelovanju s Slovenskim združenjem bolnikov z limfomom in levkemijo (L&L) v maju pripravila spletni dogodek L&L INFO
Preberi več
Sončenje in tudi vsakodnevni vpliv UV žarkov ima pomemben vpliv na zdravje in izgled vaše kože danes in čez  desetletja.
Preberi več
luskavica
Luskavica oziroma psoriaza je kronična vnetna bolezen kože. V nasprotju s prepričanjem nekaterih nikakor ni nalezljiva. Za njo zboli od
Preberi več