Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content
Search in posts
Search in pages

Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content
Search in posts
Search in pages
znaki in zdravljenje astme

Astma je najpogostejša kronična bolezen otrok in med tremi najpogostejšimi pri odraslih. Natančneje, prizadene približno 15 % otrok in od 10 do 12 % odraslih. Po različnih državah se pojavlja v različnem obsegu, znaša med 1,8 do 32,8 %, gre pa za bolezen, ki človeka spremlja vse življenje. Otroška astma se uredi v času pubertete in se ponovno okrepi v odrasli dobi, ni pa nenavadno, da se pojavi šele po petdesetem letu starosti.

Z izred. prof. dr. Matjažem Fležarjem, dr. med., specialistom interne medicine in pnevmologije, z Univerzitetne klinike za pljučne bolezni in alergijo Golnik smo se pogovarjali o tej kronični bolezni, o njenem zdravljenju, dotaknili pa smo se tudi aktualne problematike v času epidemije covida-19.

Avtorica: Maja Korošak

Zakaj je astma pri otrocih pogostejša?

Dr. Matjaž Fležar: »Alergijski odziv pri otrocih je bogatejši in se razvija v zgodnjem obdobju življenja večkrat. Razlog za to je atopija, torej neke vrste razvoj alergijskega odgovora na običajne snovi iz okolja, ki vstopajo v naš organizem. Pri otrocih so najpogostejši alergijski odzivi na hrano, mleko, kasneje se pojavlja astma in še kasneje rinitis (alergijsko vnetje nosu). Pri odraslem pa astma ni povezana s pojavom drugih alergij.«

Kot pove dr. Fležar, ločimo dva tipa astme. »Eno je eozinofilna astma, ki je lahko alergijska ali tudi ne. Za zdravljenje te oblike obstajajo dobra in učinkovita zdravila. Drugi tip je neoezinofilna astma [JB1] oziroma intrinzična astma, kjer v ozadju ni alergije. Prve je v odrasli dobi približno 60 %, druge pa približno 40 %.«

Kako se kaže astma?

Astma se po intenzivnosti od bolnika do bolnika razlikuje, je povedal naš sogovornik. »Dve tretjini bolnikov imata simptome astme le takrat, ko so prehlajeni ali ko v naravi nekaj cveti. To so tako imenovani zagoni astme ali poslabšanja.

Jeseni in pozimi je poslabšanj astme največ. Krivi za to so respiratorni virusi,« razlaga dr. Fležar in dodaja, da k sreči covid-19 ne povzroča astme, tako kot jo navadni rinovirusi ali gripa. Covid-19 tudi ne vpliva na poslabšanje astme. Če se, na primer, astmatik okuži s tem virusom, to ne bo vplivalo na njegovo osnovno bolezen. Gre za povsem drugo patologijo, prizadet je drug del pljuč, pojasnjuje dr. Matjaž Fležar.

Več poslabšanj je tudi spomladi, ko rastline cvetijo. Glede na poslabšanja in izboljšanja naj se ravna tudi zdravljenje: »Narava bolezni je takšna, da je dobro bolnika zdraviti prilagojeno: ko so težave večje, naj jemlje več zdravil. Ko so težave manjše, pa zdravila zmanjšamo. Pri bolnikih, ki imajo manjše težave z astmo, na primer le dvakrat na mesec, pa je ustrezno zdravljenje po potrebi, kar pomeni, da bolnik zdravilo, ki vsebuje formotrol in inhalacijski steroid, lahko vzame le po potrebi in tako prebrodi poslabšanje bolezni.«

Kaj se dogaja v organizmu pri astmi?

»Astma je bolezen dihalnih poti. Dihalne poti so slabše prehodne za dihanje, občutimo, kot da zrak težko prehaja v pljuča in nam v pljučih piska. Pri izdihu prav tako gre zrak prepočasi iz pljuč in to onemogoča telesne napore, včasih pa tudi hud kašelj, ta je najpogostejši ponoči ali proti jutru,« pojasnjuje dr. Matjaž Fležar.

Kako se astma diagnosticira?

»Astmo je treba potrditi z meritvami delovanja pljuč ali spirometrijo (preiskava, s katero merimo forsirani vdih in gledamo, kako hitro se zrak pretaka iz pljuč). Na rentgenu pljuč se astma ne vidi. Spirometrijo je najbolje opraviti takrat, ko ima bolnik težave. Lahko se opravi tudi, ko težav ni, takrat uporabimo metaholinski test, s katerim prožimo astmatsko dihanje oziroma dušenje.«

Astma in zaščitne maske

Kako na astmatike vpliva nošnja zaščitne maske? »Astmatik ob poslabšanju bolezni tako ali tako ne hodi veliko ven in ostaja doma. Pri astmatikih, ki imajo astmo urejeno, pa maska na dihanje ne vpliva,« odgovarja dr. Fležar in meni, da imajo tisti, ki imajo občutek, da ne morejo dihati, bodisi pregosto tkano masko bodisi maska preveč tesni. »Pri zaščitnih maskah, ki se uporabljajo v vsakodnevnem življenju, zrak vstopa večinoma mimo maske. Ni mišljeno, da bi ob vsakdanji uporabi dihali skozi masko. Zato je dobro, da maska ne tesni premočno.

Vedeti moramo, da običajna zaščitna maska (tako imenovana kirurška maska za enkratno uporabo ali maska iz dvoslojnega blaga) tistega, ki jo nosi, ne varuje pred okužbo. Maska le preprečuje, da bi okužena oseba ob kašlju, kihanju ali glasnem govorjenju okužila nekoga drugega. Maske, ki tesnijo, tako imenovane respiratorje, uporabljamo zdravniki, ko delamo z bolniki,« še pojasni naš sogovornik in dodaja, da pa pri uporabi maske nekdo lahko občuti tesnobo, ko ima le občutek, da ne more vdihniti dovolj zraka. V takšnih primerih, priporoča, masko potisnemo pod nos in dihamo skozi nos. »Tako ne bomo nikogar okužili, če ne bomo ravno kihali ali kašljali.«

Zdravljenje astme

Astma se zdravi z zdravili, ki olajšujejo dihanje ali bronhodilatatorji, to so zdravila v obliki pršil na pogonski plin (»pumpic«) ali prahu, ki ga vdihnemo, in olajšujejo dihanje, ker širijo dihalne poti. Bronhodilatator namreč sprošča gladke mišice v steni bronhijev, razlaga dr. Fležar in opozarja, da se bronhodilatator ne sme uporabljati kot edino zdravilo za astmo, in sicer zato ker se ga organizem zelo hitro navadi in ne pomaga več. Za »zdravljenje po potrebi« nove smernice zdravljenja dovoljujejo le uporabo kombiniranega zdravila. Drugi tip zdravil, ki se prav tako vdihava, pa so zdravila, ki dejansko zdravijo astmatsko vnetje v dihalnih poteh, to so inhalacijski glukokortikoid oziroma kortikosteroidi v zelo majhnih odmerkih. Ta zdravila preprečujejo, da bi z astmo imeli težave. Na trgu je veliko zdravil, ki vsebujejo mešanico obeh.

Za težko astmo obstajajo tudi biološka zdravila, ki se uporabljajo pri približno enem odstotku bolnikov z astmo. Kako delujejo? »Ta zdravila delujejo tako, da zmanjšajo prisotnost eozinofilcev. Dodajamo jih bolnikom, ki jim astme ne moremo urediti z drugimi zdravili. Ti bolniki na štiri ali na osem tednov prejemajo podkožne injekcije zdravila, lahko pa si jih aplicirajo tudi sami. V Sloveniji to terapijo trenutno prejema od 250 do 300 bolnikov,« o tem sodobnem zdravljenju astme še pove dr. Fležar.

Kako živeti z astmo?

Bolnikom z astmo ni treba kakor koli prilagajati svojih potreb ali življenja tej bolezni, zagotavlja naš sogovornik. »Izjema je edino izogibanje alergenom, ki povzročajo napade. Sicer pa imajo tudi dejavni športniki, celo olimpijski zmagovalci, to bolezen, ob tem da je njihova astma urejena oziroma jo redno zdravijo. Astma torej ne povzroča invalidnosti.

Če je bolezen urejena, lahko počnemo vse, kar želimo. V nabor preventivnih ukrepov spada tudi cepljenje proti gripi, saj ta velikokrat povzroča poslabšanje astme,« za konec priporoča dr. Fležar.

Kako sami ocenimo poslabšanje astme

Bolniki z astmo morajo zelo dobro poznati znake, ki kažejo na začetek poslabšanja astme:

  • podaljšan kašelj, zlasti ponoči
  • oteženo dihanje
  • prsni koš postane trd ali boleč
  • dihanje je zmerno pospešeno
  • utrip srca je zmerno pospešen
  • ob blagih telesnih obremenitvah nastopi oteženo dihanje
  • utrujenost
  • oči srbijo ali se solzijo
  • kihanje se poveča
  • glavobol
  • povečana telesna temperatura
  • nemir
  • sprememba v barvi obraza

Znaki hudega poslabšanja astme:

  • hudo dušenje
  • izrazita telesna nemoč (npr. ne morete priti iz kuhinje v sobo)
  • zelo hitro dihanje
  • zelo hiter utrip srca
  • modre ustnice
  • nezmožnost povedati stavek v eni sapi

Kadar pride do takih znakov, je treba vzeti zdravila ter takoj poiskati zdravniško pomoč.

Pravilna uporaba vdihovalnikov

Še tako dobro zdravilo za zdravljenje astme ne bo pomagalo v primeru nepravilne uporabe ali pa ne bo dovolj učinkovito. Za učinkovitost zdravljenja astme je zelo pomembna pravilna tehnika inhaliranja.

Na voljo sta dve skupini vdihovalnikov, razlikujeta se po načinu inhaliranja: pršilniki (vdihovalniki na potisni plin) ter vdihovalniki z zdravili v prahu. Tehnika inhaliranja se sicer v določenih detajlih lahko razlikuje med posameznimi tipi vdihovalnikov znotraj skupine, zato jo je treba dobro osvojiti za vsako zdravilo posebej.

Tehnika vdihavanja pri pršilniku: Pršilniku snamemo zaščitni pokrovček. Ob prvi uporabi nekajkrat aktiviramo pršilnik v prazno. Zdravilo dobro pretresemo ob vsaki uporabi. Počasi izdihnemo (ne v pršilnik). Z ustnicami objamemo ustnik pršilnika. Aktiviramo odmerek ter sočasno počasi in globoko vdihnemo. Zadržimo dih vsaj 10 sekund (kolikor lahko). Postopek ponovimo po eni minuti, če sta predpisana dva odmerka.

Tehnika vdihavanja v obliki prahu: Pripravimo vdihovalnik za vdih (se razlikuje med vrstami vdihovalnika). Počasi izdihnemo (ne v vdihovalnik). Z ustnicami trdno objamemo ustnik. Hitro, globoko in polno vdihnemo. Zadržimo dih vsaj 10 sekund. Pazimo, da ne izdihnemo v vdihovalnik. Postopek ponovimo po eni minuti, če sta potrebna dva odmerka.

Priporočljivo je, da po uporabi inhalacijskih zdravil, ki vsebujejo glukokortikoide, speremo usta. Na ta način zmanjšamo tveganje za pojav možnih neželenih učinkov v ustni votlini in grlu (glivične okužbe ustne votline, hripavost).

Še posebno pozornost je treba nameniti pravilni uporabi zdravil pri starostnikih, ki imajo zaradi nekoliko slabše spretnosti lahko več težav pri uporabi vdihovalnikov. Če starostniku določeno zdravilo v obliki pršila oziroma vdihovalnika dela hude težave, se v dogovoru z zdravnikom zdravilo lahko tudi zamenja za vdihovalnik z drugačno tehniko inhaliranja. Odmerjanje zdravil v obliki pršilnikov (vdihovalnikov na potisni plin) lahko olajšamo s pomočjo nastavkov za dajanje zdravila.

ABC

A Za »zdravljenje po potrebi« nove smernice zdravljenja dovoljujejo le uporabo kombiniranega zdravila. Ta zdravila preprečujejo, da bi z astmo imeli težave.

B Pri astmatikih, ki imajo astmo urejeno, zaščitna maska ne vpliva na dihanje.

C Bolniki z astmo se morajo le izogibati alergenom, drugače živijo povsem normalno.