Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content
Search in posts
Search in pages

Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content
Search in posts
Search in pages

»Kontaktne leče predpišemo ljudem z visoko dioptrijo, ker so v tem primeru očala težja, neudobna in zaradi visoke dioptrije ožajo vidno polje. V današnjem času si ljudje želijo kontaktnih leč tudi zaradi splošnega udobja, med njimi so predvsem športniki, ker se leče ne rosijo, ne padajo z nosu in se ne lomijo. Kontaktne leče so danes tako kakovostne, da so ob ustrezni negi in uporabi zapleti relativno redki,« pove asist. prim. mag. Dragica Kosec, dr. med., vodja Oddelka za ortoptiko in strabologijo na Očesni kliniki v Ljubljani.

Avtor: Klavdija Škrbo Karabegović

 

Poleg visoke dioptrije, večje svobode gibanja, udobja itd. obstajajo še specifične indikacije za nošnjo kontaktnih leč, kjer očala ne omogočajo dovolj dobrega vida. Tak primer je keratokonus – bolezensko stanje, ki zahteva kontaktne leče, ker slednje lahko korigirajo nepravilno lomnost svetlobnih žarkov ob vstopu v oko, in stanja po keratoplastikah, kjer je ukrivljenost roženice nepravilna in šele rigidne kontaktne leče omogočajo pravilno lomnost na površini očesa in izboljšanje vida, kar z očali ni možno.

Kontaktne leče lahko dobijo v posebnih primerih že otroci, in sicer po operaciji prirojene sive mrene, ko otroku ne morejo operativno vstaviti intraokularne leče. Otrokom predpišejo kontaktne leče tudi v primeru, če je očesna leča odstranjena zaradi posledic poškodbe in je treba doseči vidno funkcijo ali če je velika razlika v korekciji med levim in desnim očesom, saj možgani ne morejo analizirati dveh različno velikih slik, zato slabše oko »izklopijo« in se ta ne more več razvijati.

 

Vrste kontaktnih leč

Kontaktne leče ločimo najprej na rigidne in mehke:

  • Rigidne kontaktne leče so lahko trde (nepropustne za kisik) ali pa poltrde (delno prepuščajo kisik). Pri trdih lečah dobi roženica svojo prehrano in kisik izključno preko solz, poltrde leče pa roženici omogočajo boljšo prehrano in oksigenacijo, a so nekoliko bolj občutljive od trdih. Z rigidnimi kontaktnimi lečami korigirajo astigmatizem, keratokonus in keratoplastiko. Življenjska doba rigidnih kontaktnih leč je dve leti, lahko tudi več.
  • Mehke kontaktne leče so mehkejše, a večje v premeru in za začetnike veliko bolj udobne. Lahko so iz različnih materialov, ki omogočajo večjo ali manjšo vsebnost vode ter prepustnost za kisik. Mehke kontaktne leče so občutljive na obloge in mikroorganizme ter ne pokrivajo visokih dioptrij in ne omogočajo korekcije astigmatizma. Življenjska doba klasičnih mehkih leč je eno leto, poznamo pa tudi takšne, ki jih lahko uporabljamo mesec dni, 14 dni ali zgolj en dan.

 

»Medicinsko gledano je rigidna kontaktna leča, ki plava in je manjša, za oko boljša, ker omogoča boljšo menjavo solznega filma pod lečo, hkrati pa pokriva manjši del roženice, kar je za oko bolj zdravo. Vendar je zaradi večjega udobja težko prepričati človeka, da bo uporabljal rigidne kontaktne leče, če lahko nosi mehke in nima kakšnega medicinskega kriterija, kjer mu mehke leče ne bi zagotavljale dobrega vida,« pojasni mag. Kosec in še posebej opozori na dejstvo, da za nakup kontaktnih leč ni dovolj obisk optika, ampak da je potreben temeljit posvet z zdravnikom specialistom, ki svetuje, katere leče so najprimernejše in najbolj varne v vašem primeru.

 

Kontaktne leče zahtevajo ustrezno higieno

»Kontaktnih leč primarno ne priporočamo kot sredstvo prvega izbora korekcije. V prvi vrsti so potrebna očala, katera mora imeti posameznik kot zlato rezervo, tudi če uporablja kontaktne leče. Kontaktnih leč namreč ne moremo nositi ob prehladu, ob vročinskih stanjih, ob izpostavljenosti prahu ali kemikalijam, nosilcem kontaktnih leč pa lahko dela težave tudi huda vročina ali suh zrak,« razloži mag. Kosec, kdaj nošnja kontaktnih leč ni primerna.

Kontaktne leče v veliki meri nosijo ravno športniki, saj so krasen pripomoček, ki omogoča širino vidnega polja, a se za razliko od očal ne rosijo, ne lomijo in ne padajo z nosu, kar športnikom predstavlja oviro. Tako je uporaba kontaktnih leč primerna za športe »na suhem« (smučanje, skakanje, atletiko, gimnastiko, košarko, nogomet idr.), nikakor pa ne za plavanje, saj se v vodi nahajajo mikroorganizmi, ki lahko ogrozijo zdravje očesa, kar lahko vodi tudi do slepote.

Kontaktne leče zahtevajo ustrezno higieno in doslednost. Ne glede na tip leče velja, da jih zjutraj vstavimo v oko, zvečer pa jih vzamemo iz očesa. Sicer obstajajo tudi leče z veliko vsebnostjo kisika, ki bi jih lahko pustili v očeh tudi preko noči, saj bi sama leča zaradi vsebnosti kisika to zagotavljala, vendar se pri tem postavlja vprašanje higienskega stanja oči, saj se poveča nevarnost za zaplete.

Preden leče vstavimo v oko ali ko jih dajemo iz očesa, moramo roke temeljito umiti, prav tako moramo leče do naslednje uporabe pravilno očistiti in shraniti. Glede na tip leče obstajajo različne tekočine za čiščenje in shranjevanje, prav tako različni tipi leč zahtevajo tudi različno ravnanje, zato se je pred nakupom treba posvetovati z zdravnikom specialistom.

»Zaradi neustreznega ravnanja s kontaktnimi lečami lahko pride do ranic na roženici, ki se lahko okužijo. V kontaktnih lečah se, še posebno v mehkih, če jih ne čistimo dovolj temeljito in vestno, nabirajo bakterije, ki jih potem vstavljamo v oko. Tako se lahko okuži tudi roženica, kar pušča hude posledice, v skrajnem primeru tudi izgubo vida,« opozori mag. Kosec, zakaj je tako pomembna ustrezna higiena in še doda, da ob primerni higieni nosilci kontaktnih leč običajno nimajo težav.

 

Otroci in kontaktne leče

»Že zelo majhnim otrokom oziroma dojenčkom damo kontaktne leče, če so bili operirani zaradi sive mrene ali če imajo zelo visoko dioptrijo ter jim kontaktne leče omogočajo lažji in boljši razvoj vida. Pri zelo visokih dioptrijah je ponavadi otrok tudi bolj okoren. Kontaktne leče so pri otrocih dobrodošle tudi v primerih, ko obstaja velika razlika med korekcijo enega in drugega očesa, saj možgani v tem primeru slabše oko izklopijo in se to ne more več razvijati. V vseh ostalih primerih pa najprej vztrajamo pri očalih, šele nato se pogovorimo o kontaktnih lečah,« razloži mag. Kosec.

Pri nižji korekciji torej najprej počakajo, da se vidna funkcija z očali razvije, nato pa opazujejo otroka, kakšen odnos ima do svojega vida. Nekateri otroci so zreli že pri desetih letih, nekateri pa tudi pri dvajsetih ne. Za pomoč pri lažji odločitvi, ali je otrok že dovolj zrel za uporabo kontaktnih leč, starše in otroka vpraša, kdo pospravlja njihovo sobo in kako je ta pospravljena. »To mi pove nekaj o tem, koliko je otrok vesten, dosleden in ali bo pripravljen sodelovati ter dosledno upoštevati navodila, ki so potrebna za nošnjo kontaktnih leč. Prav tako je odgovor »ne maram očal« čisto drugačen od zdravega pristopa »nogomet treniram in me očala ovirajo«. Ko je otrok enkrat že v šoli in so leče bolj stvar udobja, estetike, športa in želje kot pa medicinske potrebe, se mora otrok zavedati, da bo moral na leče paziti sam, starši mu bodo samo pomočniki in nadzorniki,« poudari mag. Kosec.

 

Še enkrat o pomenu higiene. »Nedoslednost lahko pripelje do vnetij, do okvare roženice, do motenj optičnih medijev, lahko tudi do globljih vnetij in posledično tudi do slepote. Ni dovolj zgolj predpisati kontaktne leče, ampak je posameznika treba poučiti in ga opozoriti na vse pasti, ki jih ima nošnja kontaktnih leč. In otrok je najbolj občutljiva kategorija, kajti poučiti moramo tako starše kot otroka in vsi skupaj morajo sodelovati. Šele takrat je zagotovljena varna nošnja,« zaključi mag. Dragica Kosec.

 

Citati

»Nedoslednost lahko pripelje do vnetij, do okvare roženice, do motenj optičnih medijev, lahko tudi do globljih vnetij in posledično tudi do slepote.«

 

Citati

»Kontaktnih leč ne moremo nositi ob prehladu, ob raznih vročinskih stanjih, ob izpostavljenosti prahu ali kemikalijam, nosilcem kontaktnih leč pa lahko dela težave tudi huda vročina in suh zrak.«

 

Citati

»Medicinsko gledano je rigidna kontaktna leča, ki plava in je manjša, za oko boljša, ker omogoča boljšo menjavo solznega filma pod lečo, hkrati pa pokriva manjši del roženice, kar je za oko bolj zdravo.«

 

 

Februar, 2010

0 replies

Leave a Reply

Want to join the discussion?
Feel free to contribute!

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja