Vsak izmed nas ima doma vsaj deset parov obutve, številni še mnogo več. Vse od elegantnih službenih čevljev pa do športne obutve za telesno dejavnost in poletnih natikačev. Ob široki paleti obutve si le s težavo predstavljamo, da ljudje nekoč niso nosili čevljev. A tega je že davno. Najstarejši odkriti čevlji segajo nazaj vse do deset tisoč let, znanstveniki pa domnevajo, da je človek prvo obutev poznal že mnogo prej, tudi že pred štirideset tisoč leti. Dandanes se trendi obračajo, narašča priljubljenost bosonoge hoje in njej podobne obutve, vse več pa je tudi pobud, da bi skupaj z otroki odkrivali radosti bosih nog.
Avtorica: Nika Arsovski
Bose noge opazimo predvsem v toplejših mesecih, skozi zgodovino pa so bile povezane tudi z nižjim družbenim statusom, saj so bosonogi hodili predvsem reveži in sužnji. Prvotna funkcija obuval, da ščitijo noge pred poškodbami in nevšečnostmi, je postala drugotnega pomena, saj so čevlji postali neke vrste statusni kazalnik. Pripadnike družbeno privilegiranih skupin je bilo mogoče prepoznati tudi po zavidajoči obutvi, s tem so se razlikovali od množic. Obuvala so igrala pomembno vlogo pri družbeni izgradnji spola, stanu in premoženja.
Dandanes ni nič drugače, saj obutev priznanih znamk na trgu dosega vrtoglave cene, po drugi strani pa vse več privržencev pridobiva tudi bosonoga obutev, ki primerno zaščiti naša stopala, obenem pa predstavlja dober približek bosonogi hoji. Večina ljudi le poredko sezuje čevlje in se po podlagi sprehodi bosa. Tudi lastnosti talnih površin so se v zadnjih desetletjih spremenile, postale so vse bolj gladke, zato stopalom ne predstavljajo izziva kot grobe in izrazite površine nekoč. Kljub temu pa je ideja o bosonogi hoji všeč vse več ljudem, ki se zavedajo, kako dobro vpliva na naša stopala in počutje.
Bosonoga hoja je priporočljiva tako za otroke kot tudi odrasle
»Če si želimo odgovoriti na vprašanje o tem, kako priporočljiva je bosonoga hoja, moramo najprej razumeti razvoj stopal pri človeku. Stopalo se pri otroku razvija skozi cel motorični razvoj vse do njegovega šestega, sedmega leta starosti, po tem pa stopalo še raste v dolžino. Dojenček se ob rojstvu začne gibati v prostoru in s tem krepiti ter razvijati motorični razvoj celega telesa, tudi stopala. Ko otrok doseže motorični mejnik vstajanja in hoje, pa se stopala še hitreje razvijajo,« pojasnjuje Nina Štaleker, fizioterapevtka iz Razvojne ambulante s centrom za zgodnjo obravnavo otrok.
Stopalo sestavlja šestindvajset kosti, ki jih povezujejo ligamenti, za njihovo gibanje pa skrbijo mišice. Znano je, da se vse mišice v telesu krepijo z dejavnostjo in tudi pri hoji ni nič drugače. Kot pojasnjuje sogovornica, je gibalni mehanizem odvisen tako od podlage kot vrste dejavnosti: »Pravilno gibanje stopala pri hoji je, da se gleženj skrči, prva pride v stik s podlago peta, nato se teža telesa prenese vse do prstov, ki so zadnji v stiku s podlago, preden se stopalo ponovno odmakne od podlage. Torej se ves čas hoje naše stopalo giba v vseh njegovih strukturah, stopnja dejavnosti v posamezni strukturi pa se prilagaja glede na podlago, ki jo čutimo pod stopali (raven teren, hrib, ovire, mehak teren, pesek …), in dejavnostjo, ki jo izvajamo (hoja, tek, poskoki, hoja po prstih …).
Naša stopala so tudi zelo dobro oživčena in zelo močno občutljiva na senzorne dražljaje, kakršne nudi občutenje podlage. Ko svoja stopala omejimo z obutvijo, jim s tem onemogočimo prosto gibljivost in s tem tudi razvoj in krepitev obsklepnih struktur. Hkrati pa jim podplat čevlja odvzame možnost občutenja terena, podlage, struktur, materialov pod stopali. Iz tega razloga je bosonoga hoja nadvse priporočljiva, ne glede na razvojno obdobje otroka ali starost odraslega.«
Otroci vse prevečkrat obuti v neprimerno obutev
Še v 19. stoletju so otroci naokrog tekali povečini bosi, dandanes otrok brez obuval v poletnih mesecih skorajda ne vidimo več. Ker pa se vse do šestega, sedmega leta starosti oblikujejo stopalni loki, je pomembno, da otrok v čevlje ne obuvamo prezgodaj, ko pa se temu ni mogoče izogniti, izberemo primerno in kakovostno obutev.
Ob uporabi obuval namreč ne čutimo tal, zaradi česar smo izgubili možnost branja in občutenja podlage. »Zdi se, da se o pomenu bosonoge hoje veliko govori, piše, ozavešča. Žal pa še vedno prevečkrat vidim otroke obute v neprimerno obutev, natikače ali pa starše, ki ne dovolijo otrokom bose hoje iz strahu pred poškodbami. Nekateri so celo prepričani, da trša ali ortopedska obutev otroku pomaga pri razvoju stopala in olajša hojo,« je začudena fizioterapevtka. Po nekaterih podatkih naj bi otroci, ki shodijo bosi, manj gledali v tla kot otroci, ki se učijo hoditi obuti. Že otroci namreč z bosimi nogami dobro berejo podlago, zato jim ni treba preverjati s pogledom, kam vse stopajo.
Tudi pri odraslih je tako.
Če pogosto hodimo bosi, možgani postanejo dovzetnejši za občutenje podlage, zato se manj spotikamo in le poredko poškodujemo na ostrih predmetih. Sogovornica ob tem poudarja, da so sama bosa stopala bolj izpostavljena dejavnikom iz okolja, zato pa je manj tveganj za nastanek poškodb gležnja in stopala: »S poznavanjem pravilnega razvoja in dejavnosti stopal vidimo, da je bosonoga hoja preventiva pred poškodbami stopala in gležnja (zvin, izpah), saj se obsklepne strukture pravilno razvijejo in dajejo gležnju oporo in stabilnost, hkrati pa mu omogočajo gibanje. Senzorni dražljaji pa nam dajejo informacije o podlagi, po kateri se gibamo, in se tako naše stopalo lažje prilagodi terenu.
Je pa res, da je naše stopalo bolj izpostavljeno poškodbam, kot so praske, piki žuželk, ozebline, opekline …, ki jih povzročijo dejavniki iz okolja.« Prav zato strokovnjaki priporočajo obuvala, ki stopalom omogočajo čim boljši približek bosonoge hoje, obenem pa naša stopala zaščitijo pred zunanjimi dejavniki.
Posledice neprimerne obutve, ki so vidne na naših stopalih
Neprimerna obutev povzroči več škode kot koristi, zato moramo biti pri izbiri pravih čevljev pozorni na številne dejavnike od oblike stopala do primernega prostora za prste. Pogosto se šele ob prihajajočem poletju dodobra zazremo v svoja stopala in ugotovimo, da smo med letom pridelali nekaj trde kože, glivice ali pa celo otiščance. Če uporabljamo neprimerno in ne dovolj zračno obutev ali pa so naša stopala izsušena ter podvržena povečani obremenitvi, je velika možnost za nastanek trde kože. Na pojav te lahko vplivajo tudi genetski dejavniki. Trdo kožo prepoznamo po poroženelih odmrlih kožnih celicah, zbranih na povrhnjici, ki obenem ščitijo telo pred izgubo vlage in ščitijo pred dejavniki iz okolja.
Da se nastanku trde kože izognemo, izbirajmo zračno obutev, ki ni pretesna. Če je za preventivo že prepozno, svojim stopalom privoščimo nekaj več nege. Trde kože se lahko znebimo postopoma z mlačno kopeljo, ko pa se koža zmehča, stopala večkrat opilimo, enkrat na mesec trdo kožo odstranimo tudi s strgalom. Pred spanjem in po negi v stopala z masažo vtremo vlažilno kremo, nato jih zaščitimo z nogavicami, da se bo vlažilno sredstvo lahko v celoti vpilo v kožo.
Kako se znebiti otiščancev in kurjih očes?
Stopalom se prav posebej velja posvetiti tudi, če na njih opazite kurja očesa, ki so posledica prevelikega pritiska na kožo. Znojnice in lojnice se namreč ob pritisku razširijo, v izvodih pa se začne kopičenje roževinastih celic. S tem se občutljiva koža varuje pred pritiskom na posamičen del stopala, ki je lahko tudi posledica neprimerne obutve. Kurja očesa najpogosteje nastajajo na zunanjem delu palca ali mezinca, kjer je pritisk obuval najintenzivnejši. Ker nas motijo pri hoji, jih boste najhitreje odstranili z obiski pedikerja, lahko pa se jih lotimo tudi sami. Najučinkovitejši so pripravki, ki raztapljajo roževino ali pa razbremenilni obliži, ki prevzamejo pritiske namesto očes.
Prav tako kot kurja očesa so neprijetni tudi otiščanci, ki nastanejo kot posledica dolgotrajnega in ponavljajočega pritiska na kostne izbokline. Glavni krivec je slabo prilegajoča se obutev, njihov nastanek pa sprožijo tudi deformacije, kot so rast palične kosti, kladivasti prsti ali celo artritis. Ob pritisku na posamično mesto koža postaja vse debelejša in trša. Tudi v primeru otiščancev velja obiskati pedikerja, že preventivno pa lahko njihov pojav preprečimo z uporabo ortopedskih vložkov, ki enakomerno obremenijo stopalo in preprečujejo drgnjenje.
»Naša stopala so tudi zelo dobro oživčena in zelo močno občutljiva na senzorne dražljaje, kakršne nudi občutenje podlage. Ko svoja stopala omejimo z obutvijo, jim s tem onemogočimo prosto gibljivost in s tem tudi razvoj in krepitev obsklepnih struktur. Hkrati pa jim podplat čevlja odvzame možnost občutenja terena, podlage, struktur, materialov pod stopali. Iz tega razloga je bosonoga hoja nadvse priporočljiva, ne glede na razvojno obdobje otroka ali starost odraslega.«
ABC
A Z obutvijo stopalom onemogočimo prosto gibljivost in s tem tudi razvoj ter krepitev obsklepnih struktur.
B Bosa stopala so bolj izpostavljena dejavnikom iz okolja, zato pa je manj tveganj za nastanek poškodb gležnja in stopala.
C Otiščanci, trda koža, kurja očesa so pogosto posledica neprimerne obutve, ki se ne prilega našemu stopalu.
