Navadni gabez je poleg arnike ena najpomembnejših zdravilnih rastlin pri poškodbah mišic, sklepov in kosti, izvinih in izpahih. Čeprav so rastlino nedolgo nazaj uporabljali tudi notranje pri driskah, želodčnih težavah in bronhitisu, pa je danes notranja uporaba odsvetovana. Prav tako pripravke iz gabeza nanašamo le na nepoškodovano kožo.
Gabez je od 30 do 100 cm visoka rastlina s sočnim, razraslim steblom. Tudi listi so pokriti z dlačicami, cvetovi pa so ozko zvonasti, umazano beli do rožnati ali vijoličasti. Cvetenje se začne ob koncu aprila in traja do septembra.
Gabez raste v vseh predelih Slovenije, še zlasti v nižinah, in sicer po vlažnih travnikih, ob rekah, potokih in jarkih, ob poteh, pogosto pa tudi kot njivski plevel.
Avtor: Klavdija Škrbo Karabegović
Uporabni deli in sestavine
Za zdravilno uporabo so primerne predvsem korenine, nekatera literatura pa navaja tudi uporabo listov. Korenine nabiramo spomladi, ko začenja rastlina poganjati, ali jeseni oktobra in novembra, ko rastlina vsebuje največ zdravilnih snovi. Korenine so debele, razraščene, sočne in na zunaj temno rjave do črne, znotraj pa svetlo rumene do bele ter segajo globoko v tla. Puljenje večinoma ni uspešno, ker se globoko in trdno vraščene korenine rade odtrgajo, zato jih izgrebemo s koničasto lopato. Korenine gabeza so zelo sočne, zato jih je težko sušiti. Ker med sušenjem rade plesnijo, debele dele prerežemo, da se korenina hitreje posuši. Pomembne farmakološko učinkovite sestavine so alantoin, holin, čreslovine in manjša količina pirolizinskih alkaloidov.
Zdravilnost
Gabez so že v antiki uporabljali kot zdravilno zelišče, in sicer pri poškodbah kosti in zlomih ter za celjenje različnih ran. Obstaja zapis, da je Glavk, vojaški zdravnik v času starih Rimljanov, pri zlomih, podplutbah in zmečkaninah za zdravljenje poškodovanih vojakov uporabil nanos kaše iz korenine.
V ljudskem zdravilstvu gabez poleg že zgoraj omenjenih zunanje uporabljajo še za zdravljenje ran, ki se težko celijo, in celo tiste, ki so zagnojene, za različne ureze, praske, krvavitve, pri revmatskih obolenjih ipd. Gabez uporabljajo tudi kot ustno vodo pri vnetju dlesni in žrela.
Znani so tudi pripravki za notranjo uporabo pri različnih težavah prebavil, želodčnem katarju, driski, ledvičnih obolenjih, pri premočnem mesečnem perilu, pri želodčnih krvavitvah, pljučnici, gripi, bronhitisu itd.
Danes notranjo uporabo zaradi vsebnosti škodljivih pirolizidinskih alkaloidov odsvetujejo, saj naj bi bili toksični za jetra in celo rakotvorni. Iz istih razlogov rastline ne uporabljamo na poškodovani koži, zato pa je odlična in celo ena najpomembnejših rastlin pri poškodbah s topim predmetom, kot so udarnine, pretegi, zmečkanine, zvini, izpahi, zlomi, podplutbe, zmečkaninah, obolenjih pokostnice, bolečinah mišic in sklepov itd. Tako da pripravke iz gabeza priporočajo tudi ortopedi pri športnih in drugih zgoraj omenjenih poškodbah.
Gabez pospešuje nastanek novega kostnega tkiva in dobro blaži bolečine. Pripravki iz gabeza s pomočjo raznih mehanizmov pospešujejo celjenje ran in poškodb, in sicer sestavina holin zavira otekanje in krepi prekrvavitev poškodovanega tkiva; alantoin in sluznine pospešujejo rast celic in s tem tvorbo tkiva; čreslovina pa uničuje mikrobe.
Uporaba
Kot že zapisano, danes gabez in njegove pripravke uporabljamo le zunanje pri poškodbah, kjer ni poškodovana koža. Na voljo so pripravljena zdravila v obliki mazil, krem ali gelov, lahko pa pripravke iz gabeza naredimo tudi sami.
Obkladki
200 g korenine kuhamo 10 minut v litru vode, nato precedimo in še toplo uporabimo za obkladke. Lahko pa obkladke pripravimo na naslednji način. 200 g korenin prelijemo z litrom vrele vode, kuhamo 15 minut in pustimo stati čez noč, nato odcedimo in uporabljamo za obkladke. Pri poškodbah se zelo dobro obnesejo obkladki iz mešanice navadnega gabeza, arnike in preslice. In sicer 2–3 žlice čajne mešanice prelijemo s tremi skodelicami vrele vode, pustimo stati 30 minut in ohladimo. Obkladke menjamo vsako uro.
Kašaste obloge
Glede na velikost površine, ki jo zdravimo, potrebujemo 2–4 žlice posušenih in v prah zdrobljenih korenin, ki jih zmešamo z malo vroče vode, da nastane kašasta zmes. Toplo kašo namažemo na čisto krpo in položimo na rano. Obkladke menjamo na 2–4 ure.
Mazilo
Mazilo, ki vsebuje gabez, lahko kupimo, z malo truda pa ga lahko pripravimo tudi sami. Sveže in dobro očiščene korenine drobno narežemo in damo v vročo raztopljeno maščobo (svinjska mast ali vazelin). Pustimo, da se ohladi, nato pa postopek ponovimo. Vročo mast precedimo. Lahko jo uporabljamo za vtiranje ali za obloge.
