doc. dr. Matjaž Merc, dr. med., spec. ortop.
Naši dedje in babice so poleti večinoma hodili bosi, svoj navadno edini par gojzarjev pa so pogosto podedovali od svojih številnih bratov in sestra. Pred zimo so ponošeni čevelj ojačali s podkvami in žeblji, nato pa v njem preživeli hladne mesece. Danes lahko potrošniki za relativno dostopne zneske v trgovinah kupimo obutev za vsakršno priložnost. Vprašanje pa je, kako v poplavi čevljev, ki so na voljo, najti ne samo na oko všečen, pač pa tudi kakovosten čevelj.
O zdravju prijazni obutvi, posledicah nošenja nekakovostnih čevljev, načinih blaženja bolečin in še čem smo se pogovarjali z doc. dr. Matjažem Mercem, dr. med., spec. ortop., z oddelka za ortopedijo Univerzitetnega kliničnega centra Maribor.
Avtorica: Helena Žagar
Optimalna obutev
Seveda nas je najprej zanimalo, kakšna obutev med strokovnjaki velja za kakovostno. Dr. Merc pojasni: »Pogosto srečujemo zelo široke opise tega, kaj je optimalna obutev in kaj ta ni, je pa zadeva v resnici dokaj preprosta. Izhajati je treba iz tega, da mora biti obutev dovolj udobna. Kar pomeni, da je dovolj široka, da je opetnik relativno čvrst in tako peto ščiti pred morebitnimi nestabilnostmi, da je čevelj dovolj dolg in tako ne tišči.
Optimalna obutev naj bi imela tudi relativno nizko peto, nekje do dveh centimetrov, več pa ne. Previsoke pete lahko namreč škodijo, saj so mišice, predvsem mečne, zaradi nošenja visokih pet preveč napete in zato nagnjene h krajšanju. Če se te mišice sčasoma skrajšajo, se poslabša gibljivost gležnjev, kar vodi do trajnih bolečin v sprednjem delu stopala ter občutka zatezanja mečnih mišic.
Za odpravo opisanih težav moramo delati raztezalne vaje, v skrajnem primeru pa je lahko potreben celo operativni poseg.« Če so visoke pete škodljive, kako pa je s čisto ravnimi podplati? »Staro prepričanje, da je idealna višina pete dva centimetra, se danes vse pogosteje postavlja pod vprašaj. Ravni podplati pa vse bolj veljajo za optimalne. Pri ravnih podplatih namreč ni zategovanja mečnih mišic, po drugi strani pa ravni podplati simulirajo naravno boso hojo.«
Kaj pa se zgodi, če nosimo preozke ali prekratke čevlje? »Problem ozkega čevlja je seveda ta, da dolgoročno pride do deformacije prstov. Sploh pri ženskah pogosto prihaja do hallux valgusa oz. ukrivljenega nožnega palca, v kasnejšem starostnem obdobju pa je zelo pogosta tudi deformacija ostalih prstov, od kazalca do mezinca. Ti postanejo krempljasti, pokrčeni, pojavijo se otiščanci.
Dokazano je, da preozka, zašiljena obutev tveganje za take deformacije znatno povečuje. Prav tako prste pokrčijo tudi prekratki čevlji in zato dolgoročno privedejo do istih težav.« Je pa stanje na policah trgovin s čevlji po mnenju dr. Merca boljše, kot je bilo pred leti. »Trendovska obutev se odmika od uporabe visokih pet, pa tudi čevlji, sploh za mlade, niso več tako zelo zašiljeni in ozki v sprednjem delu stopala, kot so bili včasih.«
Posledice nošenja neprimerne obutve
Kratkoročne posledice nošnje neprimerne obutve so otiščanci in bolečine v stopalu, ki k sreči, če nekaj časa čevlja ne nosimo, izzvenijo, razloži dr. Merc. Dolgoročne posledice pa so trajne deformacije prstov. O posledicah na drugih sklepih pa dr. Merc pravi takole:
»Obutev mora biti zelo neoptimalna, da se to pozna tudi na drugih sklepih. Če že moram izpostaviti primer, v katerem bi hrbtenica bolj trpela, je to nošnja zelo visokih pet. V tem primeru se namreč celotna težiščnica telesa premakne naprej, kar pomeni, da se mora ledvena hrbtenica bolj ukriviti, da smo lahko zravnani. In v tem primeru so tudi sile, ki delujejo na ledveno hrbtenico, večje, kar bi lahko potencialno pri dolgoročni, dolgotrajni in vsakodnevni uporabi visokih pet privedlo do težav v ledveni hrbtenici. Če pa nosimo obutev, ki ni skrajno neoptimalna, pa sam osebno ne verjamem, da lahko to privede do trajnih poškodb hrbtenice. Problemi se pojavljajo neposredno na stopalu in pa gležnju.«
Odprava najpogostejših težav
Najpogosteje bolniki k ortopedom prihajamo zaradi deformacije prstov, razkrije dr. Merc. »Če gre za blažjo deformacijo, ortopedi svetujemo uporabo udobne, mehke obutve, v nasprotnem primeru pa je treba razmišljati o operativnem zdravljenju. Pri slednjem z operacijo prste poravnamo. Kar srednjeročno, pogosto pa tudi dolgoročno reši težavo.«
Druga najpogostejša težava bolnikov so bolečine v okolici pete. »Po eni strani se tu pojavljajo bolečine na mestu, kjer se ahilova tetiva vrašča na peto. Te blažimo s primerno mehkim, dovolj širokim in dolgim čevljem, da ta ne žuli in tako ne draži prizadetega predela.
Bolečine v zadnjem delu stopala pa so lahko tudi posledica trna v peti. Gre za bolečino na podplatu ob petnici, ki nastane zaradi preobremenitve tega predela. V tem primeru priporočamo ortopedsko obutev, torej obutev s prilagojenim stopalnim vložkom, ki bo razbremenila ta stopalni predel. Pomembno je tudi delati raztezalne vaje. Naredimo pa lahko tudi fizikalno terapijo s poudarkom na globinskih udarnih valovih. To je posebna terapija, kjer z ultrazvokom razmehčamo predel, ki je zelo boleč in problematičen in tako zmanjšamo vnetje. Kombinacija raztezalnih vaj, protivnetnih tablet, stopalnega vložka in pa kakovostne fizikalne terapije znatno pomaga. Bolečina se zmanjša za približno 70, celo 80 %, kar je običajno dovolj, da se človek nekako navadi na blago bolečino, ki ostane, in lahko tako živi naprej.«
Četrta najpogostejša težava, s katero se srečujejo ortopedi, je zakrčenost mečnih mišic. »Ta se pojavlja pri ženskah, ki uporabljajo visoke pete, pa tudi sicer pri ljudeh, ki so zelo veliko na nogah. Zakrčenost mišic vodi v nepravilen korak, ker stopamo na prste. V tem primeru ortopedi priporočamo intenzivno fizikalno terapijo, zato da se te mišice raztegnejo. Poleg tega ženskam, ki nosijo visoke pete, priporočamo, da si jih v pisarni, kadar je to le možno, začasno snamejo in obujejo normalno obutev. Ali pa, da si omislijo posebno pručko, s katero sedijo za pisalno mizo in nanjo naslonijo obuta stopala v visokih petah, tako da so pete v zraku. Gre za neke vrste raztezalne vaje.« To so manevri, s katerimi lahko problem nekoliko omilimo, zaključi dr. Merc, v skrajnem primeru pa pridejo v poštev operativni posegi.
Vpliv starosti na vrsto težav
Dr. Merc zatrdi, da pri mlajši populaciji večjih težav navadno ni. Se pa pri otroški populaciji pojavljata dve težavi, in sicer plosko stopalo in pa občasne bolečine v petah.
»Če ima otrok plosko stopalo, ortopedi odsvetujemo uporabo stopalnih vložkov ali ortopedske obutve. Kajti na ta način ne spodbujamo krepitve mišic in pa vezi stopala, ampak jim dajemo potuho. In tega nočemo. Zato tudi pri takih otrocih svetujemo, da uporabljajo čisto običajno obutev brez vložka, ki bi stopalni lok dodatno podprl.«
Dr. Merc še poudari, da je za otroke, torej za razvijajoče se stopalo, ključnega pomena, da čim več hodijo bosi. Le tako namreč stopalo dobi tiste prave dražljaje iz okolja, da se lahko pravilno oblikuje in se tudi mišice in vezi v stopalu pravilno razvijejo. Posledično se tudi stopalni lok, ki je pri otrocih na začetku pogosto spuščen, nekje do desetega, dvanajstega leta dvigne. Občasne bolečine v peti pri otrocih so največkrat povezane s športno dejavnostjo, zatrdi dr. Merc.
»Pri nekaterih otrocih pride do preobremenitvene reakcije cone rasti na petnici. Preobremenitev vodi v vnetje in otrok čuti bolečino.« V tem primeru ortopedi svetujejo nakup čevlja z mehkim petnim predelom, ki amortizira petni predel z namenom lajšanja bolečine.
Pri starejši populaciji se po 60. in 70. letu močno poveča verjetnost za deformacijo prstov. Razloga za to sta dva, pojasni dr. Merc. Eden je seveda nošnja preozkih ali prekratkih čevljev, drugi pa je povezan s starostno obrabo sklepov in pa z nastajajočimi razlikami v delovanju vezi, saj ene tetive na stopalu še vedno dobro delujejo, druge pa začno popuščati. In posledično se začno prsti deformirati. Tem bolnikom dr. Merc svetuje uporabo dovolj širokega, ne preozkega čevlja.
Naš sogovornik zaključi kratko in jedrnato: »Resnično visoke pete naj se nosijo samo takrat, ko je to potrebno. Po drugi strani pa poskrbimo za to, da bo čevelj mehak in udoben.«
Če ima odrasla oseba zdravo stopalo, brez deformacij, otiščancev, je zanjo bosa hoja zelo priporočljiva. Na ta način namreč najbolj učinkovito dvignemo odzivnost čutilnih receptorjev v okolici gležnja, ki skrbijo za stabilen, varen korak.
ABC
A Kakovostna obutev je obutev, ki je predvsem udobna.
B Za otroke je ključnega pomena, da čim več hodijo bosi.
C Po 60. in 70. letu se močno poveča verjetnost za deformacijo prstov.
