Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content
Search in posts
Search in pages

Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content
Search in posts
Search in pages

Koliko obrokov na dan je najbolj zdravo za želodec in prebavila nasploh? Kaj se dogaja v prebavilih, če se prehranjujemo po obrokih, in kaj, kadar morajo »nenehno delati«? Ali je res, da mora tudi želodec »počivati«? Takšna in podobna vprašanja v zvezi s prehrano, ki je dobra in zdrava za želodec, smo naslovili na Katjo Simić, dipl. dietetičarko.

Avtorica: Maja Korošak

»Splošnega odgovora na to preprosto ni,« je za začetek povedala naša sogovornica, »saj je različno od posameznika do posameznika. Večini se priporoča uživanje petih obrokov na dan. S tako razporeditvijo lahko zaužijemo vso potrebno energijo in hranila ter obenem ne pojemo prevelikega volumna hrane, ki bi nam ´obtežil´ želodec in predstavljal količino, ki bi povzročala nelagodje.« Kaj se torej zgodi, če preobremenimo želodec? »Prenapolnjen želodec lahko predstavlja prevelik pritisk na zapiralko, ki loči želodec od požiralnika. Ta potem ne tesni dovolj dobro in zato prihaja do pekočega občutka, saj kislina iz želodca uhaja v požiralnik,« razlaga naša sogovornica in dodaja, da otroci, starejši in bolni posamezniki lahko zaužijejo več kot pet dnevnih obrokov, ki pa so ustrezno manjši. Katja Simić še poudari, da je pomembno zaužiti obroke, s katerimi pokrijemo naše dnevne potrebe – po energiji in vseh hranilih (beljakovine, maščobe, ogljikovi hidrati, prehranska vlaknina, vitamini, minerali, tekočina). Če imamo življenjski slog, ki nam onemogoča tako pogosto hranjenje, lahko pojemo tudi štiri dnevne obroke. Z le tremi obroki pa bomo težko dobili vso potrebno energijo, sploh če so naše energijske potrebe velike (na primer aktivni moški).

Kaj se dogaja v prebavilih, ko sprejmejo hrano? »V želodcu je kislo okolje. Vanj iz požiralnika dobimo hrano, ki se tu zmeša s prebavnimi encimi iz trebušne slinavke in žolčnimi sokovi. Tako okolje hrano pomaga presnoviti – razbiti na manjše delce, ki se potem skozi prebavila absorbirajo v kri in po njej potujejo do vseh tkiv v našem telesu. Kot sem že povedala, je hranila najbolje v organizem dovajati v ustaljenem ritmu, približno na tri ure. V glavnih obrokih (zajtrk, kosilo, večerja) več, z malicami manj. Tak način prehranjevanja večina teles dobro sprejme. Prevelika količina hrane naenkrat nas lahko uspava, premajhna pa nam ne prinese dovoljšne količine energije za opravljanje vseh dnevnih obveznosti.«

Postenje? Ne.

Ali je občasno postenje zdravo za želodec in prebavila ali ne? Katja Simić: »Postenje stroka odklanja. Zakaj? Naloga prebavil je, da hrano prebavljajo. Seveda jih ne gre dnevno preobremenjevati, kot to naredimo ob posebnih priložnostih, na primer ob praznikih. Hrano pa potrebujejo. Vendar ne le mi sami, hrano, ki jo zaužijemo, potrebujejo tudi mikroorganizmi, ki naseljujejo prebavno cev (predvsem debelo črevo). To so dobri mikroorganizmi, ki pomagajo našemu imunskemu sistemu ter pri prebavljanju hrane. Če se torej postimo, stradamo tudi njih. V črevesju se lahko namnožijo manj koristni mikroorganizmi, kar poruši ravnovesje v našem črevesju. Čeprav se ne ukvarjam s klinično dietetiko, se še dobro spomnim, da so nas na fakulteti opozarjali, naj bolniki po operaciji prebavil dobijo kar se da hitro pravo hrano. Bolniki, ki dobijo pravo hrano, namreč okrevajo hitreje kot tisti, ki hranila dobivajo z infuzijo v žilo. Prebavna cev naj torej prebavlja. Jejmo. Vendar jejmo pametno!«

Prisluhnimo telesu

Določena hrana nam povzroča težave pri prebavljanju (peče nas zgaga, napenja nas, po črevesju se preganjajo vetrovi in občutimo bolečine v želodcu). Kako izbrati pravo prehrano, da teh težav ne bomo občutili? »To je odvisno od posameznika do posameznika. Naučiti se moramo opazovati in prisluhniti telesu ter izločiti živila, ki so za nas neustrezna ali nam povzročajo težave. Lahko je določeno živilo sprejemljivo v določeni količini, v preveliki pa nam nagaja. Tako je na primer z mlekom pri ljudeh, ki imajo laktozno intoleranco: od količine encima za presnovo laktoze, ki ga posameznik proizvaja, je odvisno, koliko laktoze lahko zaužije brez težav. Lahko pa je za naše težave kriv način priprave hrane. Tako nam na primer surovo živilo ne bi povzročilo težav, pečeno (z veliko olja) pa: surova bučka je za nekoga lahko prebavljiva, ocvrta v olju pa ne. Težave z ocvrto hrano imajo predvsem ljudje z žolčnimi kamni. Lahko pa je tudi nasprotno: problematično je surovo živilo, kuhano pa telo sprejme (na primer premalo toplotno obdelane stročnice ali živila z veliko vlaknin). Včasih so težave v kombiniranju in nam samostojno živilo ne povzroči težav, kombinirano z drugim živilom pa. Ali pa je težava v začimbi, ki smo jo uporabili (nekaterim težave povzroča česen), ali pa aditivi v hrani.

Zgago velikokrat povzroči prevelika količina hrane, prehitro zaužita in slabo zgrizena hrana. Zgaga nas peče tudi zaradi tega, če smo se po obroku ulegli – kislina tako lažje uhaja v požiralnik. Zgaga lahko nagaja tudi, ko smo v stresu, in to nima povezave s hrano. Napenjajo nas prehranske vlaknine, ki za naše telo predstavljajo neprebavljivi del hrane, še kako radi pa jih imajo naši mikroorganizmi. Če teh v naših prebavilih ni dovolj, lahko hrana tam obleži in zavre ter povzroča pline. Za bolečine v želodcu so lahko vzrok seveda tudi razjede ali žolčni kamni. V tem primeru je potreben zdravniški pregled in postavitev diagnoze ter zdravljenje.«

Včasih je želodec občutljiv in boli ter peče po obrokih. Kakšna hrana je priporočljiva v takšnem primeru in kakšni se je treba izogibati? »V grobem lahko rečemo, da je hrana, ki se jo uživa v primeru bolečin, lahko prebavljiva, prekuhana, malo začinjena in pripravljena iz osnovnih živil. In nasprotno – izogibamo se premastni, vlakninski, predelani ali polpripravljeni ter preveč začinjeni hrani in alkoholu. Najprej pa je treba ugotoviti, zakaj do bolečin sploh prihaja. Le zdravnik nam lahko na podlagi gastroskopskega pregleda pove, ali je prišlo do razjede.«

Slabosti na potovanju

Poletje, potovanja in … slabost, zaprtje – koliko na to vpliva spremenjena prehrana? Katja Simić: »Odgovor je v črevesni mikroflori. Na svetu je ogromno mikroorganizmov in aktivno sodelujejo pri prebavljanju hrane, ki jo vnesemo v telo. Naseljujejo nas mikroorganizmi, značilni za določeno okolje. Ko okolje zamenjamo, začnemo vnašati hrano in pijačo (vodo), ki je naša flora ni vajena. In takrat pride do težav, povezanih s prebavo, ki običajno niso dolgotrajne. V teh primerih uživamo več fermentiranih izdelkov (kefir, kislo mleko, jogurt) in sveže zelenjave ter sadja, s tem telesu pomagamo v prehodu na drugačno prehrano. Drugače pa je pri potovanjih v kraje, kjer higiena ni na tako visoki ravni, kot je na primer pri nas, in so težava tudi patogeni mikroorganizmi in okužbe,« pojasnjuje naša sogovornica in svetuje, naj na potovanjih ne uživamo vode iz pipe, ledu v pijači in se izogibamo svežim ter netermično obdelanim živilom. »Zlasti živilom živalskega izvora. Prvih nekaj dni smo še nekoliko previdnejši: lahko naredimo preventivno kuro s probiotiki. Živila pa vedno dobro operemo (najbolje z ustekleničeno vodo) ter zelo dobro in temeljito speremo tudi svoje roke.«

Katja Simić za konec ponovno poudarja, da so težave s prebavljanjem hrane velikokrat zelo individualne in tudi raziskovanje hrane, ki bo ugodno vplivala na naše počutje, je individualno. »Pomaga vodenje prehranskega dnevnika, kamor zapisujemo obroke, ki smo jih pojedli (tudi količinsko!), in počutje po njih. Če opazimo vzorec, potem ga lahko pripišemo hrani. Če pa se težave pojavljajo zelo nepovezano, je treba raziskovati naprej. Stres ali kajenje, na primer, sta lahko dejavnika, ki povzročata težave s prebavili.«

Pomembno je zaužiti obroke, s katerimi pokrijemo svoje dnevne potrebe po energiji in hranilih.

Naučimo se prisluhniti telesu ter izločiti živila, ki nam povzročajo težave.

Pri težavah pomaga vodenje prehranskega dnevnika.