Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content
Search in posts
Search in pages

Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content
Search in posts
Search in pages

Multipla skleroza je avtoimunska bolezen in natančni vzroki zanjo niso znani. Vemo pa, da so za nastanek multiple skleroze pomembni dedni dejavniki in vplivi iz okolja. Najpogosteje za multiplo sklerozo zbolijo osebe med 20. in 40. letom starosti. Incidenca in prevalenca sta odvisni od geografske širine in naraščata z oddaljenostjo od ekvatorja.

Avtorica: Maja Korošak

Kot pove dr. Alenka Horvat, vodja Centra za multiplo sklerozo na Nevrološki kliniki v Ljubljani, je ključna pri diagnosticiranju prepoznava simptomov. Kateri so ti simptomi? »Najpogostejši znaki in simptomi so pareza enega ali več udov, vnetje vidnega živca, mravljinčenje, dvojne slike, vrtoglavica, zanašanje pri hoji in vrtoglavica.«

Diagnoza je klinična, uporaba magnetno resonančnega (MR) slikanja in še nekaterih drugih preiskav pa pomembno povečajo zanesljivost diagnoze. Kot pove naša sogovornica, je MR najzanesljivejša preiskava za dokaz sprememb v prostoru in času. Velika večina vnetnih žarišč, vidnih na MR, je klinično nemih, to pomeni, da ne povzročajo simptomov in znakov.

Druga pomembna preiskava za dokaz avtoimunskega procesa, ki se odvija v osrednjem živčevju, je preiskava likvorja ali možganske tekočine. Pri 95 % bolnikov z multiplo sklerozo najdejo IgG oligoklonalne trakove. Zelo redko se odločajo za elektrofiziološko preiskavo izvabljenih potencialov. Najpogosteje se odločijo za vidne izvabljene potenciale, s katerimi iščejo prizadetost vidnega živca. Merila za postavitev diagnoze se zelo pogosto spreminjajo, zadnji so iz leta 2017 in poleg klinične slike dajejo velik pomen najdbam pri magnetno resonančnem slikanju.

Različni poteki bolezni

Bolnik ima lahko recidivno-remitenten potek bolezni, kar pomeni, da bolezen poteka z zagoni in izboljšanji. »To je prisotno pri skoraj 80 % bolnikov. Po 6 do 10 letih pa pri 40 % teh bolnikov napreduje v sekundarno napredujočo multiplo sklerozo.«

Zagon bolezni pomeni pojav simptomov bolezni, ki trajajo neprekinjeno vsaj 24 ur in jih ne povzročita visoka telesna temperatura ali drugi vzroki. Zagoni si lahko sledijo v različnih intervalih. Po zagonu lahko pride do popolnega okrevanja ali pa le delnega, kar se klinično odraža z večjo stopnjo funkcionalne prizadetosti. Če ima bolnik postopno napredovanje simptomov, ki trajajo več kot eno leto, takšnih bolnikov je okoli 10 %, gre za primarno napredujočo multiplo sklerozo. Po zagonu lahko pride do popolnega okrevanja ali pa le delnega – v slednjem primeru se bolniku bolezen poslabša, zdravega okolja v osrednjem živčevju je čedalje manj. Pride do večje okvare živčnih celic in posledično se poveča tudi invalidnost.

Individualni pristop pri zdravljenju

Kot poudarja dr. Alenka Horvat, je pri zdravljenju pomemben individualni pristop. »Pri tem upoštevamo naravo bolezni (število zagonov bolezni, klinična slika zagona, okrevanje po zagonu) spremembe na MR-slikanju, morebitne pridružene bolezni ter tudi želje in pričakovanja bolnika. Marsikateri bolnik se namreč iz strahu pred resnimi neželenimi učinki zdravil, ki so sicer učinkovitejša v boju z boleznijo, odloči za zdravila, ki so manj učinkovita, a razmeroma varna. Pri zdravljenju upoštevamo tudi to, ali bolnica načrtuje nosečnost, v tem primeru ne izberemo zdravila, ki ima možen teratogeni učinek – je škodljiv za razvoj plodu.«

Trenutno obstaja vsaj 12 različnih vrst zdravil za zdravljenje multiple skleroze. Dr. Alenka Horvat Ledinek: »Z razvojem zdravil se je spreminjal tudi pristop zdravljenja, ločimo eskalacijsko in indukcijsko zdravljenje. Eskalacijski način pomeni, da začnemo zdravljenje z zdravili prvega reda, ki so zmerno učinkovita in varnejša, v primeru aktivnosti bolezni pa preidemo na učinkovitejša zdravila drugega reda. Pri indukcijskem načinu zdravljenja se odločimo za učinkovitejšo zdravljenje, z več neželenimi učinki. Cilj zdravljenja je, da bolnik nima kliničnih, radioloških znakov aktivnosti kot tudi ne napredovanja funkcionalne prizadetosti ali kognitivnega upada in da ima dobro kakovost življenja.«

Zgodnje prepoznavanje bolezni in zgodnje zdravljenje bolezni je ključnega pomena pri bolnikih z multiplo sklerozo.

Združenje za multiplo sklerozo dobro poskrbi za svoje člane

Zadnji dve leti je predsednik Združenja za multiplo sklerozo Pavel Kranjc, tudi sam bolnik. Pred 42 leti so mu diagnosticirali multiplo sklerozo, bilo je prvo leto njegove službe, po končanem študiju in odsluženju vojaškega roka. Začela se je akutno, ne tako kot pri večini, ko se začne z drobnimi simptomi. »Leva polovica telesa mi je čez noč odpovedala. Takrat so me zdravili, me postavili na noge in naslednjih sedem let sem lahko kar normalno funkcioniral. Ustvaril sem si družino, gradili smo hišo in redno sem hodil v službo. Pozneje je bolezen začela kazati zobe. Pojavljati se je začela utrudljivost, zanašanje pri hoji … Vsako poslabšanje bolezni je pustilo svoje posledice. Najprej sem začel hoditi s pomočjo palice, potem z berglami, zdaj pa sem že deset let na vozičku.«

Trenutno nima posebnih zdravil, jemlje le zdravilo proti utrudljivosti. Alternativna zdravila ga nikoli niso privlačila, do njih je zelo zadržan. Niti konoplja, ki jo mnogi zelo hvalijo, ga ni pritegnila. Prav tako ne prehranski dodatki, ki naj bi krepili imunski sistem – jemanje takih pripravkov je za bolnike z avtoimunskimi boleznimi celo zelo škodljivo! Meni, naj o zdravljenju presodijo zdravniki, zato se je držal terapije, ki mu jo je predpisal zdravnik, le v obdobju, ko ga je zelo bolelo v hrbtenici, je nekaj časa jemal močna protibolečinska zdravila. A tudi ta je kaj kmalu prenehal jemati, saj, kot pravi, mamilo je mamilo.

Društvo, ki ga vodi, izvaja veliko programov in dejavnosti za svoje člane in uporabnike. Tu so posebni socialni programi, ob tem pa še program obnovitvena rehabilitacija in pa program izvajanja osebne asistence. Trenutno imajo trideset zaposlenih asistentov. Organizirajo tudi programe svetovanja in izobraževanja ter izdajajo svoje glasilo. Pomagajo svojim članom pri nakupu zdravstvenih pripomočkov, pri odstranjevanju arhitektonskih ovir, priskrbijo pa tudi enkratne denarne pomoči članom, ki se znajdejo v težkem finančnem položaju. V društvu gojijo tudi športne dejavnosti, dva počitniška objekta, ki sta prilagojena tudi za najtežje invalide, pa namenjajo družinski rehabilitaciji. Pavel Kranjc mimogrede omeni, da slovenska obala ni najbolj prijazna do invalidov na vozičkih, saj je morje težko dostopno. Na Hrvaškem, kjer imajo veliko vojnih invalidov, je za to bolje poskrbljeno.

A 80 % bolnikov ima lahko recidivno-remitenten potek bolezni – ta poteka z zagoni in izboljšanji.

B Obstaja vsaj 12 različnih vrst zdravil za zdravljenje multiple skleroze.

C Zgodnje prepoznavanje in zdravljenje je ključnega pomena.

Maj 2019