Ena največjih radosti v življenju je neobremenjeno uživanje v okusni hrani. Dokler smo zdravi, niti ne pomislimo, da bi lahko kar koli stopilo na pot temu užitku. Grizenje in žvečenje hrane je tako samodejno, da dokler lahko to počnemo brez vsakršnih težav, o tem sploh ne razmišljamo. Kaj pa če ugotovimo, da vedno težje grizemo? Da so nas pri grizenju ali žvečenju začeli boleti zobje ali čeljust? O možnih vzrokih in o tem, kako jih odpraviti, smo govorili z Matejem Praprotnikom, dr. dent. med.
Avtorica: Vesna Vilčnik
Je sploh mogoče kar na splošno vprašati, zakaj težko grizem, ko jem?
Vprašanje je po svoje postavljeno zelo široko, hkrati pa je lahko odgovor nanj zelo preprost, ko prepoznamo izvor problema. Težave pri grizenju so lahko povezane z zmanjšanim številom zob, v tem primeru povzroča težave neravnovesje oz. nepravilna porazdelitev kakovostnih griznih površin v ustni votlini. Lahko gre za težavo neodkritih bolezni obstoječih zob, npr. karies, kronično parodontalno bolezen in druga vnetja dlesni in obzobnih tkiv. Lahko pa so težave grizenja povezane s čeljustnim sklepom in njemu pridružene težave žvečnih mišic. Te se kažejo kot glavoboli, tiščanje, pokanje ali preskakovanje v sklepu.
Je lahko vzrok za poškodbe sklenine pretrda zobna ščetka ali pretrdo ščetkanje?
Da, eden pogostejših vzrokov za poškodbe sklenine so povezane tudi z načinom izvajanja ustne higiene. Vzrok za prekomerno obrabo sklenine so lahko pretrda ščetka, premočna sila ščetkanja, uporaba zobne kreme z veliko vsebnostjo abrazivov in ščetkanja takoj po uživanju hrane. Še najpogosteje pa kombinacija vseh naštetih vzrokov.
Je lahko torej vzrok bolečine poškodovana sklenina?
Poškodovana sklenina sama po sebi lahko povzroča bolečino, vendar jo zobozdravniki pogosteje označimo kot posledico nekega dejanja, ki je glavni vzrok za bolečino. Vprašati se moramo po vzroku poškodovane sklenine. Vzrok je lahko prej opisano nepravilno ščetkanje, nenadna poškodba ali kronično delovanje prekomerne grizne sile. Prekomerno silo lahko na zobe vršimo, če na primer ugriznemo nekaj nepredvidljivo trdega. Kljub obrambnim mehanizmom, ki jih zobje imajo za preprečevanje takih dogodkov, se lahko zgodi, da si odkrušimo zob. Bolečina v takem primeru je akutna in pacienti hitro poiščejo pomoč. Medtem ko druge vrste poškodbe sklenine, ki je povzročena zaradi kronične preobremenitve t. i. bruksizem ali škrtanje z zobmi, običajno ne dajejo jasnih simptomov bolečine, zato so poškodbe običajno bolj obsežne in pripeljejo do sistemskih težav ugriza.
Je škrtanje z zobmi prvi razlog za okrušeno sklenino?
Škrtanje z zobmi ali bruksizem ni prvi razlog za okrušeno sklenino, je pa gotovo eden glavnih razlogov za povečano obrabo (atricija). V zdravstvu sta vzrok in posledica vedno povezana in se pogosto dopolnjujeta. Namreč, škrtanje je včasih lahko vzrok za poškodbo, dostikrat pa je posledica neke druge bolezni ali duševne motnje, ki to samo še okrepi ali poslabša. Pogosto je težko reči, »kaj je kura in kaj jajce«. Ne vemo, ali je pacient že prej škrtal in s tem povzročal npr. majavost in vnetje dlesni ali pa je vnetje dlesni povzročilo podzavestno motnjo, ki se je izrazila kot škrtanje. Pacienta je treba obravnavati celostno. To pomeni, da ga moramo izprašati o več možnih dejavnikih za prekomerno obremenjevanje ugriza.
Kaj so vzroki za škrtanje z zobmi?
Vzroki za povečano obrabo so lahko način prehrane, ki se kaže kot abrazija (uživanje trde hrane, presna hrana, oreščki …) ali erozija zaradi prekislega okolja v ustih (kisla hrana in pijača, refluks, bruhanje …). Pomemben vzrok je lahko način izvajanja in vrste športnih dejavnosti (dvigovanje uteži, borilne veščine, tek, kolesarjenje …). Paciente vprašamo po možnih duševnih obremenitvah v službi in družini, ki predstavljajo največji stresni dejavnik in najpogostejši vzrok za bruksistične motnje. Vedno je pomembna tudi družinska anamneza, kjer lahko izvemo družinsko pojavljanje motnje in seznam predpisanih zdravil, ki pomembno vplivajo na naše psihofizično zdravje. Škrtanje in stiskanje zob pogosto povezujemo tudi z motnjami spanja, zato smo pozorni na stanja, ki motijo kakovosten spanec (nosečnost, dojenje, zdravila, izmensko delo, duševne obremenitve …).
Kaj pa odmrli živci?
Odmrli živci in s tem povezano zdravljenje zob je zelo pogost razlog za bolečino in težave pri žvečenju. Pod pogojem, da je zdravljenje okvarjenega živca ustrezno, bolečina ne bi smela biti prisotna. V primeru okvarjenega in nezdravljenega zoba ali neustrezno zdravljenega zoba lahko nastopi bolečina, ki jo na grobo ločimo v dve vrsti. »Živčna bolečina« je ostra, močna, pogosto povezana z zaužitjem hrane in krajšega trajanja; »kostna bolečina« je bolj topa, tiščeča in stalno prisotna, včasih samo ob naporih in padcu odpornosti, ki se lahko poslabša v hujšo obliko akutnega vnetja. Zobje morajo biti primerno oskrbljeni, da ne predstavljajo potencialnih žarišč vnetja in posledično slabšajo naše ustno in splošno zdravje.
Včasih, ko nas bolijo zobje, imamo lahko vnetje sinusov. Kako lahko prepoznamo, da gre za vnetje sinusov in ne zobobol?
Sami bomo v takšnem primeru težko prepričani, ali gre za zobobol, ki povzroča vnetje sinusa, ali je zgodba obratna. Diagnozo in jasen vzrok težave lahko postavi šele zobozdravnik po temeljitem pregledu zob in rentgenskega posnetka. Pri nejasni klasični rentgenski diagnostiki se poslužujemo tudi naprednejše 3D-tehnike, kjer so razlogi za težavo vidni manj dvoumno. Najverjetnejši scenarij, ki pa se pojavlja in ga pacienti pogosto občutijo, je, da gre za vnetje sinusa, ki se odraža kot tiščanje in bolečina enega ali več zob zgornje čeljusti v področju lica. Kadar so hkrati prisotni še simptomi vnetja sinusa in gnojni izcedek iz nosu, gre najverjetneje za vnetje sinusa.
Kaj pa če imamo počen zob? Je lahko tudi to razlog, da težko grizemo?
Počen zob je lahko eden od simptomov preobremenitve griza in je prepričljiv razlog, da se izogibamo temu področju, medtem ko grizemo. Diagnozo počenega zoba je sicer težko postaviti in je najpogosteje razlog za izgubo zoba, če poka sega v področje korenine in povzroča kronične težave. Najpogostejši razlog za počen zob je preobremenitev na predhodno mrtvem ali zdravljenem zobu. Simptomi, kako kdo čuti počen zob, pa niso enotni. Nekdo bo počen zob čutil kot hudo bolečino, drug kot neprijetno tiščanje, nekdo pa počenega zoba sploh ne bo zaznal. Tudi na rentgenu poke pogosto ne vidimo, razen če je počen del premaknjen. Dostikrat zamenjujemo izraza počen in odlomljen ali odkrušen zob. Kadar govorimo o odlomljenemu zobu, je situacija drugačna. Pogosto gre za poškodbo krone zoba, pri kateri pacienti občutijo skelenje predvsem pri uživanju hladnih živil ali tekočine. Če odlom ne sega pregloboko pod nivo dlesni, je težava običajno rešljiva z izdelavo zalivke ali v slabšem primeru s keramično prevleko.
Je lahko povzročitelj zobobola tudi stres?
Stres je v današnjih časih »kriv« za vsako težavo in vsaka težava nam povzroča stres! Najprej je pomembno ugotoviti glavni stres za zobe (prehrana, higiena, ščetkanje, zdravila, škrtanje, vnetje …), ki nas spremlja v dnevni rutini in nam povzroča največ škode. Nato pa skupaj z zobozdravnikom vložiti vse napore v to, da spremenimo ali odpravimo škodljive navade, ki nas vodijo v začaran krog težav. Kljub temu da verjamem, da je bolečina naš zadnji zaveznik, si želim, da ta ne bi bil tako pogost razlog za obisk ordinacije. Ob rutinskih pregledih je lahko celo pri zobozdravniku manj stresno.
Julij-avgust 2017
