Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content
Search in posts
Search in pages

Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content
Search in posts
Search in pages
Najpogostejše bolezni v vrtcih in njihovi simptomi

O tem, za katerimi boleznimi najpogosteje zbolevajo otroci v vrtcih, katere so zanje najnevarnejše in kako se boleznim izogniti, smo govorili s pediatrinjo iz Zdravstvenega doma Ljubljana, enota Moste-Polje, Marijo Burnik, dr. med., spec.

Kako izbruh nalezljive bolezni vpliva na vsakdanje življenje v vrtcih in kako se ti z izbruhi bolezni (tudi z aktualnim covidom-19) spopadajo, pa nam je pojasnila Maja Berlic, organizatorka prehrane in zdravstveno-higienskega režima v ljubljanskem Vrtcu Galjevica.

Avtorica: Helena Žagar

Najpogostejše bolezni v vrtcih in njihovi simptomi

Marija Burnik, dr. med., spec.

Marija Burnik, dr. med., spec.

Otroci v vrtcih najpogosteje zbolevajo za virusnimi okužbami zgornjih dihal – od navadnega prehlada z nekaj izcedka iz nosu pa vse do intenzivnejše bolezni z izrazitim kašljem in povišano telesno temperaturo, ki se pridružita izcedku, pojasni dr. Burnikova.

Ker je imunski sistem otrok manj razvit kot pri odraslih, zaradi pogostih okužb pa bolj izpostavljen in težje »pride k sebi«, se pri otrocih hitreje razvijejo zapleti, kot so vnetja srednjega ušesa, bronhiolitisi (vnetja spodnjih dihalnih poti, ki se kažejo z oteženim dihanjem) in redkejše pljučnice (virusne ali bakterijske), mastoiditisi (vnetje zračnih kosti, ki obkrožajo srednje in notranje uho) ter sinuzitisi.

Virusnim okužbam dihal po pogostosti sledijo črevesne okužbe, ki se kažejo z bruhanjem in/ali drisko. Te okužbe lahko otroka, če mu zaradi pogostega bruhanja, preslabega pitja ter včasih zelo intenzivne driske začne primanjkovati tekočin, pripeljejo v bolnišnico, saj mu je treba v žilo nadomestiti izgubljene tekočine.

Pogost povzročitelj črevesnih težav, ki pa se kažejo bolj z bolečinami v trebuhu in srbenjem zadnjika, zlasti ponoči, je tudi okužba s podančico. Ta se v vrtcih širi zlasti preko toalete.

»Večina otrok se v vrtcu okuži tudi z noricami, izpuščajno boleznijo, ki se kaže z vodenimi mehurčki po koži telesa,« še doda Burnikova.

Spremljanje pojavnosti nalezljivih bolezni

V vrtcu Galjevica na podlagi triletnega spremljanja pojavnosti nalezljivih bolezni ugotavljajo, da med najpogostejše bolezni, ki jih v predšolskem obdobju preboli večina otrok, sodijo norice.

  • V oddelkih prve starostne skupine (1–3 leta) se zelo pogosto pojavljajo tudi vnete oči, enteroviroze in adenoviroze (te se običajno izražajo v obliki bruhanja in/ali driske) ter bolezen rok, nog in ust.
  • V oddelkih druge starostne skupine (3–6 let) so pogostejše podančice, uši, škrlatinka in angina. Občasno pa se v vrtcu pojavijo tudi afte, laringitis, bronhiolitis, pljučnica, slinavka, mononukleoza, peta bolezen, mikrosporija, herpa angina in šesta bolezen.

Katere bolezni so za otroka najnevarnejše?

Z zornega kota nevarnosti za otrokovo dolgoročno zdravje Burnikova med nevarnejše uvršča naslednje zaplete:

Vnetje srednjega ušesa

Vnetje srednjega ušesa sicer samo po sebi ne ogroža življenja, lahko pa se razvije v težje zaplete, na primer mastoiditis (ki se običajno kaže z izrazito bolečino v kosti za uhljem) ali meningitis – vnetje možganskih ovojnic (za katerega je značilno spremenjeno obnašanje otroka od razdražljivosti in nemira do apatije in pretirane zaspanosti, nezavesti in kome; vrat je v zatilju otrdel – otrok leže z iztegnjenimi nogami ne more približati brade prsnemu košu; pogosto je pridružena visoka vročina, običajno so prisotni glavobol, bruhanje in moteča svetloba).

Meningitis je za otroke še posebej problematičen tudi zato, ker lahko pusti trajne posledice na še razvijajočih se možganih.

Bronhiolitis

Bronhiolitis v lažji obliki otroku povzroča malo oteženo dihanje, v težji obliki pa začne (zaradi slabše prehodnosti dihalnih poti in zaradi utrujenosti dihalnih mišic) primanjkovati kisika v krvi, v najtežji obliki lahko pride celo do odpovedi dihanja.

Pomembno je, da se starši naučijo prepoznati tri glavne vidne znake oteženega dihanja: aktivno izdihovanje s pomočjo trebuščka, ugrezanje kože med spodnjimi rebri in nad prsnico pri dihanju ter pospešeno dihanje (kar ocenimo v mirovanju otroka, potem ko smo znižali morebitno povišano telesno temperaturo); otroci ob tem tudi precej kašljajo in prav kašelj otroka največkrat pripelje k zdravniku.

Pljučnice

Podobno kot bronhiolitisi se tudi pljučnice običajno pokažejo z vztrajnim kašljem, lahko pa jih spremljajo tudi zgoraj opisani znaki težkega dihanja. Tudi pljučnica lahko v težki obliki privede do odpovedi dihanja.

Izsušitev otroka

Na izsušitev otroka, ko ta potrebuje zdravniško obravnavo, kažejo vse manj polulane plenice oz. vse bolj poredko lulanje, vse bolj suh jezik in nezainteresiranost otroka z vse več spanja.

Vročinski krči

Pri nekaterih otrocih se ob povišani telesni temperaturi pojavijo t. i. vročinski krči, ki so videti kot epileptični napad, a običajno, če se pojavijo v starosti med šest mesecev in šest let, nimajo epileptičnega vzroka.

 

Kaj lahko starši sami storimo, da bolezni otrok preprečimo?

»Žal čudežnega recepta, kako preprečiti okužbe otrok, ni,« se nasmehne dr. Burnikova. Svetuje pa naslednje ukrepe:

  •  z majhnim otrokom (zlasti z dojenčkom) se izogibajmo okolij, kjer je veliko možnosti za okužbo, kamor sodijo predvsem nakupovalna središča;
  •  poskrbimo, da so vsi obiski oz. gostitelji zdravi;
  •  skrbimo, da otrok uživa raznoliko hrano in zadosti tekočin;
  •  otroku omogočimo zadosti spanja (pomanjkanje spanja je danes eden pogostejših razlogov za slabšo odpornost) – v posteljo naj gre ob zanj primerni uri in ne, ko on meni, da je zaspan;
  •  otroka čim prej začnemo navajati na osnovna higienska pravila (umivanje rok, čiščenje nosu, higiena kašlja, higiena odvajanja …);
  •  poskrbimo za cepljenja (odkar redno cepimo proti pnevmokoknim okužbam, zdravniki opažajo precej manj vnetij srednjega ušesa, pri katerih je bila bakterija pnevmokok ena najpogostejših povzročiteljev); cepimo lahko (sicer samoplačniško) tudi proti rotavirusu, ki med črevesnimi virusi zelo pogosto pripelje do izsušitve in posledično hospitalizacije;
  •  redno dajemo kapljice vitamina D, ki dokazano sodeluje pri odpornosti;
  •  ob prehladu otroka zadržimo doma, da mu omogočimo počitek, znižujemo morebitno povišano telesno temperaturo, skrbimo za čiščenje nosu in zadosten vnos tekočine in s tem omogočimo čim hitrejše zdravljenje ter zmanjšamo verjetnost za zaplete; poleg tega z domačo nego zmanjšamo oz. preprečimo širjenje okužbe.

Ukrepi v vrtcih ob izbruhu bolezni

Maja Belic

Maja Belic

»V vrtcu Galjevica imamo dobro utečen protokol preprečevanja širjenja nalezljivih bolezni, ki vključuje sprotno obveščanje staršev o pojavu nalezljive bolezni v njihovem oddelku (po elektronski pošti in na oglasnih deskah), povečano frekvenco zračenja (najmanj enkrat na uro), takojšnjo menjavo posteljnega perila, umik mehkih igrač ter povečano pozornost pri spremljanju umivanja rok pri otrocih in zaposlenih.

Pomembno je tudi spremljanje vračanja otrok v vrtec po preboleli bolezni v skladu s smernicami Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ),« razloži Berličeva. »To v praksi pomeni, da če otrok danes v vrtcu bruha, se v vrtec lahko ponovno vključi šele čez dva dni, saj mora od zadnjega bruhanja pri otroku do ponovne vključitve preteči vsaj 48 ur. Če ima otrok vnete oči, se lahko v vrtec vrne, ko so oči brez vnetja oz. najmanj 48 ur po začetku antibiotičnega zdravljenja.«

Življenje v vrtcih po izbruhu novega koronavirusa

Eden izmed najpomembnejših ukrepov, ki jih v Vrtcu Galjevica izvajajo od ponovnega odprtja dalje, je ta, da bolni otroci in zaposleni ne sodijo v vrtec. »Lahko rečem, da so bili starši našega vrtca do ukrepov izredno spoštljivi in veseli smo, da v tem času pri nobenem od naših otrok niso potrdili okužbe. Kljub temu pa se je zgodilo, da so se pri katerem med bivanjem v vrtcu pojavili povišana telesna temperatura, slabo počutje, dražeč kašelj ipd. V tem primeru naši strokovni delavci pokličejo starše in jih prosijo, naj pridejo po otroka v najkrajšem možnem času,« pove Berličeva.

Sicer pa že utečen protokol ravnanja pri pojavu nalezljive bolezni v vrtcih predvideva, da otroka, pri katerem se v vrtcu pojavijo bolezenski znaki, položijo na ležalnik v umaknjen del v igralnici, kjer skupaj s strokovnim delavcem počaka na prihod starša. Strokovni delavec otroka medtem spodbuja k pitju vode ali čaja in ga umirjeno bodri oz. crklja. Ostalim otrokom iz skupine povedo, da se njihov prijatelj slabo počuti in bo počival v kotičku, dokler ponj ne pridejo starši.

V vrtcu imajo tudi prednostno nalogo vsakodnevno načrtovanih dejavnosti za bivanje na prostem, kar jim omogoča, da otroci preživijo na prostem veliko časa. Prav tako igralnice zračijo vsako uro, skrbijo za higieno kašlja, kihanja, večkratnega dnevnega umivanja rok in higieno prostorov. »V času po ponovni odprtosti vrtca smo prilagodili tudi samostojno delovanje oddelkov na devet ur dnevno, kar je dovoljen dnevni obseg bivanja otroka v vrtcu, otroke združujemo znotraj enajstih ur poslovnega časa eno uro zgodaj zjutraj in eno uro popoldan, ko je v vrtcu zmanjšano število otrok in s tem tudi preprečujemo širjenje morebitnih okužb,« še pojasni Berličeva.

Več o boleznih, ki se značilno pojavljajo v otroštvu si preberite TUKAJ

A Otroci v vrtcih najpogosteje zbolevajo za virusnimi okužbami zgornjih dihal.

B Čudežnega recepta, kako preprečiti nalezljive bolezni v vrtcih, ni.

C Če otrok danes v vrtcu bruha, se v vrtec lahko ponovno vključi šele čez dva dni.