Ko postane prevroče …

Vsako leto nas vedno znova doleti vročinski val, tisti »pasje vroči dnevi«. Čeprav v hladnih dneh hrepenimo po vročini in radostih, ki jih prinaša poletje, pa previsoka temperatura ozračja ni primerna za zdravje vseh posameznikov. Opažamo, da vsako leto narašča število ogroženih, zaradi izpostavljenosti visokim poletnim temperaturam in občasnim vročinskim valovom, ki lahko trajajo več dni. Večinoma gre za ljudi, stare nad 50 let, z že bolj ali manj znanimi zdravstvenimi težavami. Ogroženi so tudi dojenčki in otroci, ki še nimajo dovolj razvitih mehanizmov termoregulacije. Popotnikom, ki prihajajo iz sicer hladnejšega podnebja, predstavljajo vroči dnevi pri nas večje tveganje za zdravje, saj niso prilagojeni visokim temperaturam.

Avtor: asist. Mojca Miholič, dr. med., specialistka družinske medicine

POZOR tudi vsem tistim:

• s srčno-žilnimi boleznimi, težavami z žlezami znojnicami ali s spremembami na koži (normalno staranje kože!),
• s srčnimi, pljučnimi, ledvičnimi boleznimi in tistim, ki vas bolezen utruja ali že sama po sebi povzroča zvečano telesno temperaturo,
• s sladkorno boleznijo,
• z zvečanim krvnim tlakom, saj narava bolezni zahteva zmanjšan vnos soli v hrani, le-to pa ob potenju telo izgublja,
• ki dnevno jemljejo zdravila za odvajanje vode (diuretike), pomirjevala, antihistaminike, triciklične antidepresive, uspavala in zdravila proti zvečanemu krvnemu tlaku, saj se tovrstni bolniki težje potijo (in posredno ne ohlajajo),
• ki jemljejo številna predpisana zdravila,
• podhranjenim in prekomerno prehranjenim,
• ki pijejo večje količine alkohola (saj le-ta povzroča dehidracijo).

»Gospod Andrej je že več let upokojen. Obožuje vrtnarjenje na svojem vrtu. Vsako pomlad in poletje preživi večino časa na prostem in vročina ga ni nikoli posebno ovirala. Lansko poletje je celotno deželo presenetil močan vročinski val z visokimi temperaturami in vlažnostjo. Peti dan nespremenjenega vremena ga je poklicala hčerka po telefonu in zdel se ji je čuden, zmeden. Ob obisku ga je našla na kuhinjskih tleh in poklicala je dežurno zdravniško službo. Reševalci so nemudoma pridrveli, a gospod je skoraj umrl. Imel je vročinsko kap (angl. heat stroke) torej najtežjo obliko HIPERTERMIJE, pregretosti organizma zaradi zvečane temperature v okolju.«

Človeško telo vzdržuje ravnovesje med tvorbo in izgubo toplote. V naših možganih je »termostat«, ki nenehno oddaja in prejema signale z zunanjih temperaturi izpostavljenih delov telesa (iz mišic, krvnih žil, kože, žlez, hrbtenjače). Zvečana temperatura okolja povzroča znojenje. Vsi ljudje se znojimo, nekateri izločijo tudi več litrov znoja dnevno. Ko se znoj na koži suši, se površina telesa ohlaja in tako se temperatura telesa zniža. Pozor: tudi vlaga v zraku otežuje znojenje in tako se telo prekomerno pregreva oziroma se ne ohlaja dovolj! Če smo predolgo izpostavljeni visoki temperaturi, lahko utrpi naše telo številna bolezenska stanja.

Naj omenim vročinske krče v rokah, nogah trebuhu, kjer nam pomaga že pitje brezalkoholnih tekočin in počitek v senci. Otekanje gležnjev in nog, kjer pomaga ležanje z dvignjenima okončinama, če ne pomaga, pokličite zdravnika. Vročinska omedlevica, sinkopa je nenadna vrtoglavica, ki se pokaže ob aktivnosti na prostem; še posebej izrazita je pri bolnikih, ki niso navajeni na vročino, in tistih, ki jemljejo zdravila betablokerje (npr. zaradi bolezni srca). Ulezite se v hladen prostor, počivajte in vzdignite noge. Kmalu vam bo odleglo. Vročinska izčrpanost, sončarica vas opozarja na zmanjšano zmožnost ohlajevanja vašega telesa. Občutili boste žejo, vrtoglavost, šibkost, slabost, utrujenost, obilno potenje, rahlo zvečan pulz. Nastane zaradi izpostavljenosti organizma visoki temperaturi, pridružena pa ji je tudi dehidracija organizma (ponavadi zaradi premajhnega vnosa tekočine ali kadar ob močnem potenju ne nadomeščamo izgube soli s slano pijačo ali hrano). Telesna temperatura je zvečana do 39 °C.

Prva pomoč v teh primerih naj bo tekočina. Za začetek bo zadostovala voda, športni

napitki, slana rehidracijska raztopina (kupite jo v lekarni!) – pijte jo po požirkih, če

pa to ne zadošča, vam bo zdravnik uvedel infuzijo. Počivajte v hladnem prostoru.

Morda boste poklicali zdravniško pomoč. Tako stanje na srečo le redko privede do smrti, a če ga ne prepoznamo in ne ukrepamo dovolj hitro, vodi v življenjsko ogrožajočo vročinsko kap. Nekateri bolniki s sončarico se prenehajo potiti zaradi okvare termoregulacijskega centra. Visoka telesna temperatura (okoli 40 °C ali več) povzroči okvaro notranjih organov, še posebej možganov. Izguba tekočin vodi v nevarno znižanje krvnega tlaka. Srčno-žilni sistem ne črpa več normalno krvi. Tudi nekateri redki preživeli imajo trajno okvaro možganov, če je bila njihova »telesna temperatura jedra« za več kot dve uri zvečana preko 40,6 °C.

Prvi ukrep je premestitev v hladno okolje, hlajenje bolnika (lahko z vlažno krpo in z odstranitvijo oblačil) ter dovajanje tekočine.

KAKO LAHKO PREPREČIMO TOVRSTNA STANJA?

• Tovrstna stanja preprečimo s pitjem velikih količin tekočin: vode, izotoničnih, športnih napitkov, zelenjavnih in sadnih sokov. Ob vročini telo izgublja tekočino. Izogibajte se kavi in alkoholu (povzročata dodatno dehidracijo!!). Pijte vsako uro, tudi če niste žejni, saj je občutek žeje »pozni pokazatelj« dehidracije.
• Če živite v stanovanju brez klimatske naprave, odpirajte okna le zvečer in ponoči, preko dneva si zastrite okna in si naredite senco v stanovanju ali preživite vsaj dve uri dnevno nekje, kjer imajo klimatsko napravo, npr. v trgovini, knjižnici, pri prijateljih, …
• Ne vozite se z avtomobilom oz. ne čakajte na javni prevoz, avtobus na odprtem. Ne potujte v gneči in izlete načrtujte zjutraj ali zvečer.
• Sledite vremenski napovedi.
• Primerno se oblecite, predvsem v široka svetla oblačila iz naravnih materialov, npr. bombaž, in NE sintetiko. Oblačila naj bodo svetlih barv in ne pretesna.
• Izogibajte se športni aktivnosti preko dneva.
• Tuširajte ali se osvežite s hladnejšo prho večkrat dnevno.
• Počivajte v hladnem prostoru.
• Če se počutite slabo, obiščite zdravnika.

Poletje je čas radosti, ki naj ne bo nujno povezana samo z nenehno izpostavljenostjo sončni pripeki. V »pasjih dneh« lahko uživamo tudi drugače.

Junij, 2009