Dnevno se srečujemo z njimi. Najdemo jih v kozmetičnih izdelkih, skrivajo se v hrani, posodi, pohištvu, sevajo na nas iz različni elektronski naprav, nenazadnje jih tudi vdihujemo. Če omenimo še škodljiva čustva, kot so jeza, strah, žalost in zaskrbljenost, si jih nevede tudi sami pridelujemo. Govorimo seveda o škodljivih snoveh, ki na različne načine vstopajo v naše telo in ga zastrupljajo. Kje vse se skrivajo in prežijo na nas in kako se jim izogniti, si poglejmo v nadaljevanju.
Največ z vdihovanjem
Strupene snovi, ki vstopajo v telo skozi dihalne poti, so največja množica dnevno vdihanih strupov. Samo avtomobilski izpuhi vsebuejo preko 100 kemikalij, med katerimi je najnevarnejš benzen, saj povzroča raka in uničuje krvne celice.
Ste vedeli, da vam lahko škodijo tudi hlapi, barve in lepila iz novih oblačil. Pretežno športna obačila so pogosto prepojena s kemičnimi sredstvi – ftalati, ki se uporabljajo za zatiranje gliv in izdelke varujejo pred plesnijo.
Tudi v dnevnih prostorih si lahko z dišečimi svečkami in osvežilci zraka razpršimo v prostor poleg prijetnega vonja še oblaček strupenih hlapov, na katerega so še posebej občutljvi ljudje z astmo in alergijo. Namesto umetno odišavljenih prostorov uporabimo domače osvežilce. Prostor lahko osvežimo tudi tako, da v posodo zrežemo 4 kose limone in pustimo vreti 30 minut. Naravni vonj osvežilne limone bo prijetno osvežil prostor.
Novi avtomobili, novi kosi pohuištva ter sedežne garniture so sicer zaželene dobirne, vendar njihove vonjave iz notranjosti vsebujejo škodljiva lepila in barvila, ki vdirajo skozi naša dihala. Zaželeno je, da prezračimo hišne prostore in avtomobile ter se s tem izognemo začetnemu strupenemu industrijskemu vonju. Izogibajmo se tudi uporabi plastičnih prevlek, saj lahko vsebujejo sintetično peno, iz katere pogosto izhlapevajo kemične snovi.
Nevarne so lahko tudi poškodovane teflonske posode, ki ob segrevanju sproščajo strupene hlape, zato velja, da hrano v njih grejemo le nekaj minut, še bolje pa je, če v takih posodah sploh ne pripravljamo živil.
Svinec in aluminij v kozmetiki
Koža je naš največji organ in skoznjo lahko prodre v telo velika količina strupenih snovi. Kar 200 strupenih snovi naj bi ženske, ki dnevno uporabljajo različno kozmetiko, vnesle v svoje telo. Rdečila za ustnice, črtala za oči, senčila nas sicer polepšajo, vsebujejo pa lahko tudi svinec, krom in erzen, pa tudi nafto in katran, ki so za telo strupeni. Svinec se nalaga v kosteh, kjer se zadržuje zelo dolgo in slabo vpliva na živčevje, povzroča motnje koncentracije, utrujenost, slabokrvnost ter poškodbe ledvic. Z uporabo dezodorantov in antiperspirantov na kožo nanesemo škodljiv aluminij, ki prodira skozi pore, zastruplja telo in lahko povzroči celo tumorje.
Vsi izdelki, ki se nanašajo na kožo ali zobe, hitro pridejo v krvni obtok in vplivajo tudi na imunski sistem. Ker se tem izdelkom težko odpovemo, raje uporabljajmo naravno kozmetiko. Ob nakupu pozorno preberimo etiketo in se izogibajmo izdelkom, ki vsebujejo propilen, parabene, barvila, parfume in glikol, ki so dokazano škodljivi. Zaželeno je, da so kozmetični izdelki brez vonja, odišavljeni namreč vsebujejo nevarne kemikalije, ki na seznamu sestavin največkrat niso omenjeni.
Strupi
Škodljive snovi pri pripravi hrane vstopajo v naše telo na različne načine. S tem, ko hrano uživamo, skupaj z njo zaužijemo tudi škodljive snovi, npr. aditive in pesticide, med suhim sadjem in oreščki pa se lahko pojavijo tudi plesni.
Pri nepravem načinu priprave hrane si lahko poleg toplega obroka zakuhamo tudi veliko količino nevarnih snovi. Vemo, da se pri škodljivem cvrtju zaradi viskoih temperatur nenasičene maščobe spremenijo v nasičene, pri taki hrani pa se sprošča rakotvorni akronelin. Ocvrta hrana pripomore k poapnenju žil in nastanku bolezni srca in ožilja. Pomfri in druge ocvrte jedi so res okusne, vendar jih raje zamenjajmo za dušene in kuhane jedi.
Predelani mesni izdleki, npr. hrenovke in salame vsebujejo veliko natrija ter so povzročitelji bolezni srca in ožilja. Če uživamo meso, naj bo pridelano na ekološki kmetiji.
Tudi ribe, ki jih prištevamo k zdravim živilom, saj vsebujejo veliko omega-3 maščobnih kislin, so lahko nevarne, saj vsebujejo živo srebro in svinec. Živo srebro se popolnoma vsrka v telo in škodljivo vpliva na živčevje, imuski sitem in spolne organe.
Največ živega srebra najdemo v tuni, najmanj pa v manjših ribah, npr. sardelah, slanikih, cipljih, sardinah. Tukaj velja opozoriti nosečnice na pozorno uživanje rib, saj lahko škodljivo vplivajo na plod.
V velikem loku se velja izogniti umetnim sladilom, ki vsebuejo aspartam in ciklamat. Slednji je celo prepovedan v nekaterih državah. Gazirane sladke pijače lahko imenujemo tekoče sladkarije in so velik krivec za debelost otrok. Raziskava je celo pokazala, da steklenica take pijače na dan v daljšem obdobju za 20 % poveča tveganje za srčni infarkt in zamasti jetra.
Nevarno kopičenje
Vpliv škodljivih snovi na telesno zdravje se sešteva. Kdaj in katera bolezen nas bo obiskala zaradi sturupenih snovi, je odvisno od škodljivosti snovi ter trajanja izpostavljenosti določenim škodljivim snovem. Ker je vse negativne učinke sturpenih snovi težko predvideti, naj velja, da se izognemo vsaj tistim živilom in snovem, za katere vemo, da so škodljiva.
Da pa zaključimo bolj optimistično, je treba povedati, da človeško telo že samo po sebi vsebuje encime, ki strupe predelajo in razstrupijo ter se nekateri ščasoma tudi izločijo iz telesa. Čistilna naprava našega telesa so ledvice, zato poskrbimo za njihovo optimalno delovanje. Uživajmo enostavna živila in nepredelano hrano ter hrano, ki je bogata z antioskidanti.
Razstrupimo organizem
Pomembno je, da iz telesa čim prej odplaknemo čim več kislin. Popijmo dva do tri litre vode dnevno in uživajmo snovi, ki delujejo bazično. Pijmo sveže zelenjavne sokove iz korenja in rdeče pese. Pomagalo bo tudi uživanje bazičnih soli, npr. sode bikarbone. Izogibajmo se vsem jedem, ki vsebujejo rafinirani sladkor. Izločimo tudi vsa živila živalskega izvora – mesne izdelke, jajca, mleka in mlečne izdelke. Popolnoma moramo izločiti tudi škrobnate jedi, zlasti tiste iz bele moke. Če je mogoče, naj postane zdrav način prehranjevanja naša življenjska stalnica.
Tudi čustva so lahko strupena
Poleg vseh škodljivih snovi, ki povzročajo bolezni v našem telesu, naj na koncu omenimo tudi škodljiva čustva. Po načelih tradicionalna kitajske medicine obstaja pet strupenih povzročiteljev bolezni, ki so: jeza, žalost, strah, skrb in pohlep.
Vsi poznamo izraz: na jetra mi greš. Ob doživljanju jeze pride do zastoja v delovanju jeter. Ta so pomembna za čiščenje naše krvi. Ko se jezimo, onemogočimo njihovo normalno delovanje in se še bolj zastrupljamo.
Čustva pa imajo tudi velik vpliv na ledvice, ki jih najbolj prizadane strah. Ledvice se ob doživljanju čustva strahu skrčijo in stisnejo, tako pa nastane zastoj pri filtriranju krvi.
Zaskrbljenost in napetost prizadenejo želodec, vranico in trebušno slinavko. Pogost nas kar zvija v trebuhu od skrbi. Naša prebavila so takrat zakrčena in ne morejo uspešno opravljati svojih funkcij. Tudi kakovostna in zdrava prehrana se bo spremenila v strup, saj se ne bo mogla pravilno presnavljati in bo ostala v prebavilih.
Če smo depresivni in žalostni, bodo utrpela največ škode naša pljuča. Čustvo žalosti povzroči, da dihamo plitko, smo v krču, kar prizadane tudi debelo črevo. Pojavijo se težava z odvajanjem, v telesu pa se začnejo kopičiti strupi, ki bi jih morali izložiti z dihanjem in blatom. Posledično kri ne dobi dovolj kisika, to pa lahko povzroči zakisanost in preprečuje prenos hranilnih snovi v celice.
Kljub vsem očitnim dejstvom, da se pravzaprav sami zastrupljamo, pa nas večina raje verjame, da bolezen prihaja nekje od zunaj. To je lahko res, vendar pa si ob tem dejstvu hkrati zatiskamo oči in prelagamo odgovornost za zdravje na druge, s tem pa pričakujemu tudi rešitev, ki bo prišla od nekje zunaj. Pa vendarle smo za lastno zdravje najbolj odgovorni mi sami.
Zanimivo
- Polibromirani bifenil etri so nove strupene spojine, ki zavirajo gorenje v električnih napravah. Ob segrevanju naprav strupene snovi hlapijo in ob daljšem vdihovanju škodljivo vplivajo na naš imunski in hormonski sistem.
- Sturpeni dioksin nastane pri gorenju dreves, lesa, gum in sežiganju odprakdov. To je najbolj strupena umetna kemikalija, ki jo vnesemo v telo z dihanjem. V telesu se dolgo zadržuje in slabo vpliva na hormonski in imunski sistem. V naravi se uniči pri temperaturi, večji od 1000 °C.
- Notranja stran konzerv je lahko prevlečena z umetno snovjo, ki lahko okuži tudi konzervirano živilo. Uživanje takih izdelkov lahko povzroči hormosnke motnje.
- Teflon je tako rakotvoren, da so v ZDA sprejeli priporočilo, da vse izdelke iz teflona umaknejo s trga.
- V ribah se lahko nakopiči do 100.000-krat več živega srebra, kot ga je v vodi.
Februar, 2014
