V Velikem slovarju tujk je savna opredeljena kot kopel v vročem suhem zraku ali pari ter kot soba ali stavba, v kateri je ta kopel. Verjetno najstarejši tip stalne savne je dimna savna, ki so jo poznala nomadska plemena. Plemena so najprej imela savne, izkopane v zemljo z minimalno konstrukcijo, ki je tvorila neke vrste »streho«, kasneje pa že lahko govorimo o savni kot prostoru s pečjo in s kamenjem, vendar brez dimnika, zato se je dim iz prostora odvajal skozi malo odprtino tik pod stropom. Okrog leta 1920 so te savne izrinile savne z dimnikom, s tekočo vodo in s pečmi, kot jih poznamo danes.
Na Finskem je bila savna prvotno neke vrste kopalnica, saj je zaprt in ogrevan prostor služil predvsem vzdrževanju telesne higiene, kot edini prostor v hiši s tekočo vodo pa za porode, umivanje umrlih ter kot mala ambulanta za obvezovanje ran, puščanje krvi in ostale zdravstvene namene. Finci imajo do savne še danes prav poseben odnos, kajti zanje je to sveti kraj, kjer se očisti duša in telo.
Avtor: Damijana Škrlj
Zakaj sploh obiskovati savno?
Obisk savne je neke vrste družabni dogodek, kjer združimo druženje s sprostitvijo, lahko pa smo tudi sami s sabo … Po savnanju smo kot prerojeni, saj v njej omejimo stres, depresijo in izčrpanost (zato bolje spimo), pospeši se delovanje ledvic, izboljša prekrvavitev kože. Izločijo se strupene snovi, zato se tudi povrhnjica hitreje obnavlja, poveča se odpornost telesa, omili se napetost in bolečine v mišicah, sčistijo se sinusi in nenazadnje, savna pomaga tudi pri hujšanju. Temperature v savni se gibljejo do 100 °C (finska savna) oziroma 100-odstotna relativna vlažnost ob zmernejših temperaturah (parna kopel). Pogostost obiskovanja savne je odvisna od posameznika. Finci se savnajo enkrat do dvakrat tedensko. Proces savnanja sestavljata dva dejavnika – ogrevanje in ohlajanje telesa. Ogrevanje kože vpliva na širjenje ožilja, ohlajanje pa vpliva na ožilje kot šok. Uporaba savne je prava odločitev le do takrat, dokler se ob tem počutimo prijetno.
Savno lahko postavimo skoraj na vsako površino, kjer zadostimo naslednjim pogojem: primerna višina, ustrezna tla, ki se lahko čistijo, bližina tuša, možnost zračenja ter električni dovod 380 V oz. 220 V. Sicer pa lahko postavimo savno na podstrešje, teraso, v kopalnico ali klet.
Kaj pa omejitve?
Savnajmo se s pametjo, saj s predolgim zadrževanjem v savni, pretiravanjem pri ohlajanju (ekstremno ohlajanje, izredno nizke temperature ipd.), z alkoholiziranostjo lahko dosežemo negativen zdravstveni učinek. Uporaba savne je odsvetovana ljudem, ki imajo srčno-žilne bolezni (tudi nizek ali visok krvni tlak, razširjene žilice na obrazu, druge okvare), kronične (tudi astma), virusne (gripa) in infekcijske (različna vnetja) bolezni ter boleznimi kot so rak, epilepsija, …
Nosečnice naj bodo pri uporabi savne previdne, saj se lahko pri uporabi IR-savne plod pregreje, pri uporabi drugih savn pa lahko doživi temperaturni šok (vroča savna – mrzel tuš). Če nosečnica ne more brez savne, naj se pred uporabo vsekakor posvetuje z zdravnikom. Savna tudi ni namenjena otrokom do 12. leta starosti. Savna koristi le tistim, ki se zavedajo svojih omejitev.
Nekaj nasvetov, preden vstopimo v savno (kultura savnanja)
Obisku savne namenimo vsaj dve uri časa. Bodimo tešči ali pa si prej privoščimo le lahek prigrizek s sestavinami, ki pomagajo razstrupiti naše telo. Finci se npr. nekaj ur pred savnanjem postijo. Oprema v savni sta dve veliki brisači (ena, s katero se obrišemo po tuširanju, ter druga, na kateri počivamo) in natikači. Kopalk ne uporabljamo, saj ovirajo znojenje. Odstranimo ves nakit (kovinski deli se močno segrejejo in lahko povzročijo opekline) ter ličila. Pred vstopom v izbrano savno se stuširamo z mlačno vodo (doma lahko uporabimo tudi milo, da se »temeljito očistimo«) in do suhega obrišemo z brisačo, saj vodne kapljice na koži preprečujejo potenje. Prvi obisk savne naj ne traja dlje kot 5 minut. V vseh savnah, razen v turški, pod telo in stopala pogrnemo brisačo (higienski razlogi). Ko savno zapustimo, se stuširamo s hladno vodo (razen pri IR, kjer uporabimo mlačno), tudi po obrazu in tilniku (pomembno je, da toplota ne zastane), se obrišemo in počivamo 15–20 minut. Postopek ponovimo še dva do trikrat. Redni obiskovalci savne lahko v savni ostanejo nekoliko dlje (do 15 minut), sicer pa naj se ne bi v savni zadrževali več kot pol ure, saj telo izgubi preveč mineralov, tekočine in elektrolitov. Počitek naj bi po vsakem savnanju trajal vsaj toliko časa, kolikor smo ga prebili v savni. Pred in potem pijmo dovolj tekočine. Preden zapustimo savno, počivajmo vsaj pol ure, da se temperature v telesu izravnajo in se ne potimo več.
Finska savna
Najpogostejša oblika savn je finska savna, ki je poznana že več kot tisoč let. V običajno lesenem prostoru se zrak segreje tudi do 100 °C, kar pa zaradi 15- do 30-odstotne relativne vlažnosti lahko prenesemo. Finska savna je na nek način nivojska savna, saj jo sestavlja več stopničastih klopi. »Najhuje« je na zgornji klopi, saj tudi tukaj zrak deluje po načelu, da gre vroč zrak proti stropu, hladnejši pa se zadržuje pri tleh (če v savni lahko govorimo o hladnejšem zraku). Vročo paro ustvarjamo s polivanjem z aromo odišavljene vode po vročih kamnih, kar prostor še dodatno ogreje. Poleg polivanja kamnov pa naša telesa še bolj stimuliramo k potenju, če se z listnatimi brezovimi metlicami, ki jih namočimo v vodo, otepamo po celem telesu. Slednjega običajno v savnah ne najdemo, pride pa v poštev v savnah, ki jih imamo v domačem okolju. Zdravi »stranski« učinki savnanja v tej savni so: pospešena presnova, sprostitev mišic, preprečevanje celulita, blažitev stresa, krepitev srca in ožilja (pozor: srčni bolnik ne sme v savno!). Zaradi obilnega potenja smo po obisku savne nekoliko dehidrirani, izgubimo pa tudi minerale, kar pa nadomestimo s pitjem vode, nesladkanih čajev itd.
Infrardeča (IR) savna
Keramični grelec s cirkonijem je leta 1965 patentiral japonski znanstvenik dr. Tadashi Ishikawa in se je na Japonskem do leta 1979 uporabljal v zdravstvene namene. Po letu 1981, ko so dodelali sistem in je bil primeren tudi za javno uporabo, pa se je kot infrardeča savna začel prodajati v ZDA. Grelniki sevajo infrardečo energijo, ki ima enako valovno dolžino kot naše telo in sonce. Ta vrsta savne je udobna, učinkovita, varna in enostavna za uporabo ter deluje po načelu konverzije – da torej zraka ne ogreva bistveno, temveč ogreva stvari neposredno. Infrardečo svetlobo zaznavamo kot toploto, pri čemer se naše telo v IR-savni segreje do 4 cm globoko (vpije okrog 93 % IR-žarkov). IR-žarki pospešijo cirkulacijo krvi, zvišajo telesno temperaturo in pospešijo znojenje, zato je ta savna odlična za sproščanje napetosti in gretje telesa. To vrsto savne lahko uporabljamo tudi pri odprtih vratih in oknih. Deluje v temperaturnem razponu 40–60 °C in s 45-odstotno relativno vlažnostjo zraka. Njen učinek je 2- do 3-krat večji kot pri finski, ki deluje v razponu 80–100 °C. V primerjavi s finsko je zaradi nižje delovne temperature je primerna tako za mlajše kot starejše ter je bistveno bolj varna za uporabo pri morebitnih kardiovaskularnih obolenjih. Z rednim IR-savnanjem zmanjšamo utrujenost, povečamo cirkulacijo krvi (saj se telo želi ohladiti), poviša se srčni utrip (torej krepi kardiovaskularni sistem), poveča vitalnost in upočasni staranje, saj deluje na elastičnost kože. Deluje tudi kot fizična in psihična sprostitev, kar se kaže kot zmanjšan stres, hitreje se obnavljajo poškodovane mišice in vezi tako pri zvinih, zlomih kot izpahih. IR-savna odpravlja tudi vnetja in otekline, strokovnjaki pravijo, da blaži tudi simptome menopavze, blagodejno vpliva na lajšanje težav zaradi artritisa in blagih revmatičnih obolenj, pozitiven je učinek pri glavobolih, pomaga pa tudi tudi pri zdravljenju notranjih brazgotin. Redna IR-savna je koristna za izgubo telesne teže, saj pospešena cirkulacija pomeni tudi večjo porabo energije. Povprečen porabnik v IR-savni naj bi izločil vsaj 500 g znoja (to je približno 300 kcal, kar je enakovredno 5–8 kilometrom teka). Izgubo tekočine sicer nadoknadimo s pitjem, medtem ko porabljenih kalorij ne. Redna 30-minutna uporaba (torej največ 2- do 3-krat tedensko) naj bi predstavljala približno porabo 900–2.400 kcal, pretvorjeno v telesno aktivnost, oz. 9–15 pretečenih kilometrov.
Opozorila pri uporabi IR-savne: implantati (umetni ali kovinski) odbijajo IR-žarke, zaradi česar lahko nastopijo v okolnem tkivu bolečine. V tem primeru je treba s savnanjem prekiniti. Priporočljivo je, da se pred uporabo IR-savne o primernosti njene uporabe posvetujete s svojim zdravnikom oziroma kirurgom, ki je implantat vgradil ter pridobite potrebno informacijo, kako je vsadek temperaturno občutljiv. Uporaba IR-savne je odsvetovana ljudem, ki so nagnjeni h krvavitvam.
Turška savna/parna kopel
Tudi to obliko sproščanja človeštvo že zelo dolgo pozna. S pomočjo vodne pare, ki deluje na celo telo, se le-to razstruplja in izloča škodljive snovi. Temperatura je 45–55 °C ob 90- do 100-odstotni relativni vlažnosti. Ta savna je odlično za naša dihala in jo zaradi visoke vlažnosti primerjamo z inhalacijo. Vpliva tudi na sprostitev telesa, odprtje kožnih por, zaradi česar se koža sčisti in postane mehka in voljna. Seveda deluje tudi protistresno in ima mnoge dobre učinke, vključno z blažitvijo poškodb, revmatičnih obolenj in artritisa. Uporaba: največ 15 minut, kateri sledi prhanje z mrzlo vodo.
Solna savna
Sol in para v savni pomagata razstrupljati telo in krepiti odpornost. Sol si vtremo po telesu, s čimer izvedemo najboljši piling kože, ki postane mehka in prekrvavljena. Občutljivi in poškodovani koži koristi že samo segrevanje v solni savni.
Nekatere druge savne …
Naštejmo še nekaj savn: aroma parno savno imenujemo tudi zeliščna savna (45–65 °C, 40- do 65-odstotna relativna vlažnost), ki z dodatkom zeliščnih in dišavnih ekstraktov ugodno vpliva na dihala, blatna parna savna, pri kateri telo namažemo z blatom, doseže do 100-odstotno zračno vlago, večnamenska finska savna z možnim dodatkom kromoterapije (barvne terapije), kjer npr. rdeča barva pospeši dejavnost organov tako na telesni kot na mentalni ravni, rumena nas razvedri, zelena obnavlja, pomirja in sprošča, modra pa nas pozdravi in pomiri. Kristalno savno, kjer je prisotna tudi solna luč. Para z veliko soli pomaga pri dihalnih organih in ugodno deluje na znake astme … in še mnoge druge.
Februar, 2010
