Toplotno ugodje določa termično ravnotežje med temperaturo človeškega telesa in temperaturo njegovega okolja. Je stanje v prostoru, kjer je večini prisotnih temperatura ravno pravšnja, določajo pa jo ne samo ustrezna temperatura zraka v prostoru, temveč tudi ustrezna temperatura sten, stropa in tal prostora, hitrost gibanja zraka v prostoru (npr. prepih), relativna vlažnost in še marsikaj.
V prostoru dosežemo ustrezno temperaturo na različne načine, pri čemer je še posebej v hladnih mesecih zelo pomembna pravilna izbira in namestitev ogreval, ki najprimerneje sodijo na zunanje stene, poskrbimo pa tudi, da jih ne zastiramo z zavesami. Marsikdo si je v hiši privoščil kamin ali krušno peč, kar daje svojevrsten čar bivanjskemu prostoru, hkrati pa so tovrstna grelna telesa prijetna razvada za vse, ki jih rado zebe.
Avtor: Damijana Škrlj
Katere so najprimernejše temperature prostora?
V hladnejših mesecih naj bi bila temperatura v kuhinji, kjer prostor ogrevajo še druga ogrevalna telesa (štedilnik, greje pa tudi hladilnik) okrog 18 °C, v dnevnih prostorih in jedilnici okrog 20 °C, v otroških sobah ter kopalnici okrog 22 °C. Spalnice naj bi bile precej hladnejše, in sicer okrog 16 °C. Prostorov, ki jih ne potrebujemo, ni treba posebej ogrevati, poskrbimo le, da v njih ne zmrzuje. Je pa optimalna temperatura prostora od osebe do osebe različna. Nekateri radi hodijo po stanovanju minimalno oblečeni, medtem ko drugi raje oblečejo kakšno oblačilo več in na ta račun znižajo temperaturo prostora.
Brez zraka ne gre
Tudi v hladnih mesecih je treba občasno prezračiti prostor, pri čemer med ogrevalno sezono ne potrebujemo stalnega dovoda svežega zraka, saj s tem le ohlajamo prostor. Hiše imajo pogosto slabo tesnjenje vrat, oken, zrak vdira v prostor skozi špranje pri roletnih omaricah, pri čemer pa zrak ni čist in je treba te špranje čim prej zatesniti. Najprimernejše zračenje v hladnih dneh je kratkotrajno, 5–10 minut. Nikakor pa ne zračite na način, da topel zrak spuščate ven in na ta način hladite prostor. S tem po nepotrebnem razmetavate z energijo, ki vam jo dajejo grelna telesa, ter hladite stene.
Za občutek: v prostoru se zrak v celoti zamenja, če:
- na stežaj odpremo okna in vrata, pri čemer se zrak zamenja v 1–5 minutah;
- na stežaj odpremo le okna – zrak se zamenja v 5–10 minutah;
- pripremo okna in imamo v 10–15 minutah prostor popolnoma prezračen;
- za 15–30 minut pripremo okna, vrata pa odpremo na stežaj;
- okna pripremo za 30–60 minut.
Ni pa vedno prostor tisti, ki je »kriv«, da nas zebe. Res ob nizkih zunanjih temperaturah nelagodje, ki ga povzroča mraz, povezujemo z vremenom, a ko niti nogavice ne pomagajo, ko so rokavice brez učinka, ko potrebujemo za ogretje svojega telesa bistveno več, kot bi bilo »normalno«, je smiselno poiskati vzrok, zakaj nas zebe. Morda pa gre mraz v naše telo skozi noge?
Mrzle noge
Vzrokov za hladne noge (katerim se pogosto pridružujejo tudi hladne roke), je lahko več:
- slaba prekrvavitev stopal, ki lahko nastopi pri pretežno sedečem delu, povzročijo pa jo lahko tudi ozki in tesni čevlji ter čevlji z visoko peto. Predvsem za neprimerno obutev je značilno, da telesna teža ni enakomerno porazdeljena po celotnem stopalu, iz česar izhaja tudi neustrezna prekrvavljenost stopal in posledično hladna stopala;
- nekatera zdravila, s katerimi se zdravi krvni tlak ali katero od motenj srčnega ritma;
- anemija ali hormonske motnje, pri katerih še posebej velja omeniti delovanje ščitnice, pri čemer se pozimi že tako tanke žilice dodatno zožijo in otežujejo prekrvavitev;
- pomanjkanje gibanja in nezdrav način življenja;
- včasih si lahko v boju proti hladnim nogam pomagamo z magnezijem, ki pa ni vedno učinkovit;
- arteriosklerotične spremembe v stenah ožilja nog, ki pri mladih nastopajo zelo redko in še to bolj v primeru, ko so zelo dedno obremenjene s to boleznijo;
- preobčutljivost na cigaretni dim ali kaj drugega, lahko tudi posledica alergije na katero od snovi;
- stres, ko se telo nanj odzove z zožitvijo perifernega ožilja, kar vodi v slabšo prekrvavljenost perifernih tkiv ;
- bolezni srca.
Februar, 2012
