Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content

Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content

Tempo današnjih dni do nas ni prizanesljiv in stres je skoraj vsakdanja začimba naših dni, bil pa naj bi tudi glavni krivec za pojavljanje sicer večinoma nenevarne, vendar izredno moteče psihosomatske funkcionalne okvare – sindroma razdražljivega črevesa.

Avtor: Anja Kuhar

Gre za najpogostejšo kronično motnjo debelega črevesja, ki se pri ljudeh navadno pojavi v zgodnji odrasli dobi, večinoma pa v dobi srednjih let in pogosteje pri nežnejšem spolu. Sindrom razdražljivega črevesa se izraža v obliki vetrov, napenjanja, krčev v trebuhu, včasih tudi slabosti in občutku nepopolnega iztrebljanja ter lahko močno vpliva na kakovost življenja bolnika. O tej tegobi sodobnega časa smo se pogovarjali z doc. dr. Pavlom Košorokom, dr. med., spec. kolorektalne medicine.

Kaj je sindrom razdražljivega črevesa?

Sindrom razdražljivega črevesa (izraz ‘črevesje’ je pri tem preširok pojem, zato ga ne uporabljamo), je diagnoza, ki se jo velikokrat uporablja kot izhod v sili. Bolniki npr. tožijo o vseh mogočih težavah v trebuhu, zato se zdravniki največkrat odločijo za različne preiskave, kot so ultrazvok trebuha in laboratorijske preiskave itd., ki izključujejo konkretne bolezni ter tako postavijo diagnozo sindrom razdražljivega črevesa.

Omenili ste težave v trebuhu, o kakšnih simptomih te bolezni torej govoriva?

Simptom te bolezni so navadno krčevite bolečine v trebuhu, za katere ne moremo reči, da so povezane s hranjenjem. Lahko se pojavljajo po obrokih, niso pa nujno vezane na uživanje hrane.

Večkrat sem zasledila, da naj bi bil velik dejavnik za pojav razdražljivega črevesa stres, pa tudi novodoben način življenja. Kako je s tem in kaj vse še pripomore k tej bolezni?

Pravi vzrok za te težave je težko navesti. Je pa prav, da izključimo bolezni, ki takšne težave tudi povzročajo. Tukaj gre predvsem za preobčutljivost na hrano, preobčutljivost na žitne beljakovine oziroma celiakijo in v zadnjem času precej poudarjeno laktozno intoleranco. Če vse te možnosti izključimo in so simptomi še vedno prisotni, lahko vsekakor rečemo, da je možno, da bi tudi različne stresne situacije lahko povzročile takšne težave. Ljudje imajo različne stresne organe. Nekoga »tišči pri srcu«, drugemu »gre kaj na jetra«, spet drugi imajo »koga v želodcu«. Črevo pa je organ, pri katerem lahko rečemo, da »je koga zvilo«. Zelo pogosto se tako zvijanje dogaja po trebuhu šolarjev, ki pišejo šolske naloge, ali študentih, ki imajo izpite. To so seveda stresne situacije, ki dosežejo vrhunec, ko se dogodek zgodi, kasneje pa takega stresa ni več.

V življenju pa je veliko stresnih situacij, ki se ponavljajo: težave v službi, doma, tudi podzavestni strah za zdravje ali strah pred rakom. Strahovi in stiske so lahko tudi nezavedni in ravno takrat, kadar to potlačimo v podzavest, se take težave prej ali slej na tak ali drugačen način izrazijo.

In ko se izrazijo, kako potem te težave in bolezen vplivajo na kakovost življenja bolnika?

Največkrat so to težave, ki v večji meri povzročajo skrb, ne gre toliko za resne težave, ki bi človeka ovirale pri vsakdanjem delu. Vseeno pa zaradi zaskrbljenosti bolniki pogosto obiskujejo zdravnika in od njega želijo, da na vsak način najde vzrok težav. V naši praksi le redko vidimo, da bi prišlo do resnejših težav, kot je npr. driska ipd.

Prej sva kot mogoč dejavnik omenila stres, na katerega je redkokdo imun. Koliko ljudi sindrom razdražljivega črevesa pravzaprav prizadene in za koga bi lahko rekli, da je najbolj ogrožen?

Natančne statistike o tem, kako pogosta je ta težava, pravzaprav ni. Zdravniki, ki se ukvarjamo s prebavo, pa take ljudi večkrat srečamo, ker se obračajo na nas. Kot sem že omenil, je najbolje bolniku narediti nekaj preiskav, s katerimi izključimo resna obolenja. Kar ostane, še vedno lahko proglasimo za ‘razdražljivo črevo’. Sem pa mnenja, da je narobe, če bi bolnika kar na pamet zdravili z zdravili za živce ali ga napotili k psihiatru. Po naših izkušnjah neke izrazite ogroženosti določenih skupin ljudi za razdražljivost črevesa ni. Vseeno pa lahko vsak človek v določeni življenjski situaciji, kjer gre za stres, se odzove s simptomi, ki jih srečujemo v klinični sliki razdražljivega črevesa.

Če vemo, da nam stres sledi tudi v starost, bi lahko rekli, da gre pri sindromu razdražljivega črevesa za stanje, ki bolnika spremlja celo življenje. Ali se ga je mogoče rešiti?

Če gledamo na stresne situacije, lahko rečemo, da nas tudi starost ne obvaruje pred njimi. Seveda pa z modrostjo marsikateri stres lahko presežemo in osmislimo, prav tako pa pri premagovanju stresa pomagajo pozitivne življenjske izkušnje.

Govoriva o kognitivnem premagovanju stresa. Kako stroka zdravi težavo, morda priporočate preventivne ukrepe? In kakšno je vaše mnenje o alternativnem zdravljenju?

Življenjske izkušnje človeku vedno pomagajo. Pogosto lahko bolnik poskusi tudi z izbiro določene hrane, ki mu morda prija bolj ali manj, sploh v tistih primerih, kjer gre za alergijo na hrano, celiakijo ter laktozno intoleranco. Ta stanja zahtevajo pravilno prehrano, česar se mora bolnik držati. S takimi izkušnjami si lahko pomagamo tudi sicer v življenju in morda ravno na tem gradijo tudi pripadniki alternativne stroke. Kadar govorimo o alternativnem zdravljenju, je moje mnenje, da je to najbolj učinkovito takrat, kadar ni predrago in ga včasih velja poskusiti.

Informacije, ki smo jih izbrskali za vas:

Če velja, da za vsako težavo na svetu raste zelišče, so v tem primeru to poprova meta, ki pomirja mišice želodca, ingver, ki lajša slabost in pomaga pri napenjanju, kamilice in kumina, ki na črevo delujejo pomirjujoče, ter janež, ki deluje proti slabosti in spodbuja tvorbo želodčnih sokov. Proti krčem so zelo učinkoviti koromač, origano in korenina angelike.

Med ljudmi kroži cel kup alternativnih možnosti lajšanja težav, med katerimi sem zasledila tudi masažo črevesja. Menite, da to lahko pomaga, ali ima bolj placebo učinek?

O masaži črevesa v uradni medicini ponavadi ne govorimo. Zelo popularna je kolonhidroterapija, ki je priporočljiva predvsem pri tistih, ki so bolj zaprti, cene pa se razlikujejo od izvajalca do izvajalca. Povsem enakovredno temu je samoklistiranje, ki ga lahko izvaja vsak sam, seveda pa je prav, da mu nekdo tak postopek razloži. S kolonhidroterapijo se poživi delovanje črevesa, ki potem bolj učinkovito deluje. Predstava, da se s tem pospešeno izločajo strupi iz telesa, pa je napačna. Seveda organizem izloča strupe skozi jetra, ki se nato z blatom odstranijo. Redno odvajanje je tako najboljša preventiva za dobro počutje.

 

 

Ne spreglejte

Probiotiki ABC
Naše črevesje ni le prebavni organ, temveč je del našega imunskega sistema, saj je odgovorno za kar 80 odstotkov naše
Preberi več
Atopijski dermatitis je kronična vnetna bolezen kože, kjer se pojavljajo srbeča, ekcematoidna žarišča po telesu. Poudariti je treba, da bolezen
Preberi več
Stres lahko opredelimo, kot vsako vrsto spremembe, ki povzroči fizično, čustveno ali psihološko obremenitev. Je odziv našega telesa na vse,
Preberi več
Prihod novorojenčka je izjemen dogodek, ki gotovo spremeni življenje in ritem družine. Starši se pripravijo nanj, a še vedno se
Preberi več
Je vaš vidi zamegljen ali neizostren? Se vam barve zdijo blede in neizrazite? Vam očala ne služijo več? Se vam
Preberi več
Urogenitalni raki se histološko zelo razlikujejo, to pomeni, da je patogenetski razvoj vsakega od njih različen. Tudi če rak izvira
Preberi več
Astma je ena najpogostejših kroničnih bolezni, ki prizadene tako otroke kot odrasle. Po ocenah Svetovne zdravstvene organizacije na globalni ravni
Preberi več
Bolnice, pri katerih je bil rak dojk prisoten v družini oziroma so njihove prednice zbolele za tem rakom, imajo večje
Preberi več