Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content
Search in posts
Search in pages

Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content
Search in posts
Search in pages

Suho oko nastane zaradi zmanjšane količine ali spremenjene sestave solz, ki jih izločajo solzne žleze. Solze vlažijo, ščitijo in varujejo oko pred izsušitvijo in tako omogočajo jasen vid. Preprečujejo tudi vnetja na roženici, lajšajo drsenje vek, dovajajo hranilne snovi v roženico in z njene površine odstranjujejo tujke, ki bi jo sicer poškodovali. Solze nastajajo v solznih žlezah ob očesu in se v majhnih količinah stalno sproščajo. Z utripanjem očesnih vek se enakomerno razporedijo po površini roženice, kjer se ustvari tanek tekočinski film. V prašnem, zakajenem ali vetrovnem okolju se okrepi solzenje, ki dodatno zaščiti površino očesa. Glavni razlog za suhe oči je zmanjšana tvorba solz, dodatno pa lahko k temu prispeva nepravilno razmerje posameznih komponent v solznem filmu. Vzrokov za pojav suhega očesa je več. Občutek suhih oči blažimo z redno uporabo umetnih solz, pri izrazitejših težavah so možne tudi druge oblike zdravljenja.

Avtor: Miriam Zagernik, dr. med., specialistka oftalmologije

 

Simptomi

Najpogostejši znaki so pekoče bolečine v očeh, rezanje in zbadanje, pogosto tudi občutek tujka v očeh. Oči so pordele, žilice v veznici so razširjene, veznica nima leska, oči so občutljive in hitro pordijo v zakajenih in prašnih prostorih ter na vetru in svetlobi, utrudijo se že po krajšem branju, zjutraj so očesne veke zlepljene, pojavi se tudi izcedek. Večina posameznikov s to težavo težje prenaša kontaktne leče, oči so manj odporne za infekcije, pojavi pa se tudi vnetje, ki lahko poškoduje roženico in poslabša vid. Težave se ponavadi pojavijo na obeh očeh hkrati.

 

Vzroki

Vzroki so zunanji (suh zrak, ventilatorji, klimatske naprave) ali pa so posledica nekaterih obolenj oz. stanj (npr. sistemske bolezni vezivnega tkiva, starost). Suho oko lahko nastane zaradi dolgotrajnega dela z računalnikom (redkega mežikanja), suhega zraka v prostorih, cigaretnega dima ali uporabe kontaktnih leč. Vzroki so torej številni in pri vseh pacientih jih niti ni mogoče vedno povsem zanesljivo opredeliti. Ko je solz za vlaženje površine očesa premalo, postanejo oči razdražene in občutljive. S starostjo se tvorba solz že naravno zmanjša zaradi zmanjšanja solznih žlez. Pri ženskah med 40. in 60. letom starosti vplivajo na manjšo produkcijo solz spremembe v hormonskem ravnovesju (menopavza). K zmanjšanju solzenja lahko prispevajo tudi nekatera zdravila, kot so diuretiki, antihistaminiki, uspavala, imunosupresivi, triciklični antidepresivi, hormoni, beta blokatorji, zdravila za zdravljenje aken, zdravila za zdravljenje ulkusa ter nekateri opiatni analgetiki. Najpogostejše sistemske bolezni, ki lahko povzročijo suhe oči, so revmatoidni artritis, sistemski lupus eritematozus (bolezen veziva, ki poškoduje tkiva), skleroderma (bolezen veziva kože) in Sjogrenov sindrom (kronična vnetna avtoimunska bolezen).

 

Suhe oči imajo lahko tudi ljudje, ki sicer proizvajajo zadostno količino solz, a je neustrezna sestava njihove solzne tekočine. Ponavadi je v solznem filmu premalo lipidov, pomembnih za upočasnitev izhlapevanja in sušenja solzne tekočine ter ohranjanja vlažnosti očesa. Solze torej niso le voda, ampak imajo precej kompleksnejšo sestavo. Gre za tekočino, sestavljeno iz vode, maščob, elektrolitov, encimov, pomembnih za uničevanje bakterij in rastnih faktorjev, ki uravnavajo celične procese na površini očesa. Tako sestavljen solzni film ohranja površino očesa gladko in prozorno.

Nekatere bolezni ali kemične poškodbe očesa vodijo do sprememb posameznega sloja solznega filma. Vnetje robov vek (blefaritis) in bolezni kože, kot je na primer rosacea, lahko prav tako spremenijo tvorbo lipidne faze in s tem povzročijo težave, ki so značilne za klinično sliko suhega očesa.

 

Pozorni moramo biti tudi na vrsto bolezni, ki imajo zelo podobne simptome in znake, vendar pri njih ne prihaja do motenj tvorbe ali sestave solz. Najpogostejše med njimi so blefaritis (vnetje robov vek), entropij (rob veke se zaviha navznoter), ektropij (rob veke se zaviha navzven), moten refleks mežikanja, alergična reakcija na očesne kapljice ali mazila, dražljaji iz okolja ter nenazadnje tudi preobremenjenost oči.

 

Kako postavimo diagnozo »suho oko«?

Oftalmologi količino in kakovost solz opazujemo s pomočjo biomikroskopa, določimo BUT (angl. Break Up Time), čas, v katerem se po enem mežiku pojavljajo suha mesta na roženici, ki smo jo predhodno obarvali s fluoresceinskim barvilom. Drugi test je Schirmerjev test, pri katerem pacientu v vsako oko (pod spodnjo veko) za pet minut vstavimo testna lističa in nato odčitamo količino izločenih solz. Normalne vrednosti so 10–30 mm v petih minutah.

 

Zdravljenje

Cilj zdravljenja je olajšati oz. omiliti težave, da bi jih popolnoma odpravili, pa je malo verjetno. Gre za kronično bolezen in temu so primerna tudi zdravila, ki jih uporabljamo za dolgotrajno zdravljenje.

 

Blažje težave lahko v začetni fazi odpravimo z uporabo umetnih solz, ki so na voljo v lekarni brez recepta. Vendar pa svetujemo, da ničesar ne počnete brez posvetovanja z oftalmologom. Umetne solze so sterilne raztopine, podobne naravni solzni tekočini. Vsebujejo celulozne derivate, poliakrilno kislino ali dekstran. Na površini razdraženega očesa vzdržujejo solzni film in povečujejo vlaženje roženice ali drugače povedano, na površini očesa ohranjajo površinsko napetost. V oko jih lahko kanemo večkrat na dan, celo na eno uro. Simptome odpravljajo ali vsaj omilijo. Najprimernejše so seveda brez konzervansov, saj slednji pogosto povzročijo alergične ali toksične reakcije, ki oko dodatno dražijo. Poleg umetnih solz oftalmologi v hujših primernih priporočajo še uporabo vlažilnih mazil ali gelov za oko. Ob uporabi mazila se vid nekoliko zamegli, zato ga priporočajo pred spanjem.

Suho oko pa lahko oftalmolog zdravi tudi s prekinitvijo iztekanja solz skozi solzne kanalčke. Odprtine solznih kanalčkov, skozi katere solze odtekajo, začasno ali za vedno zapremo s kolagenskimi ali silikonskimi čepki. Kolagenski čepki se čez nekaj dni raztopijo, silikonske pa lahko odstranimo ali jih pustimo na mestu.

Solzne kanalčke lahko trajno zapremo s kirurškim posegom, s katerim naredimo brazgotino v odprtino kanalčka.

Tretji način zdravljenja so protivnetna zdravila. Pri zelo trdovratnih oblikah bolezni suhih oči so na voljo tudi druga zdravila, ki jih uporabljamo v določenih primerih (kortikosteroidi in ciklosporin A).

V primeru vnetja žlez na spodnji in zgornji veki za določeno obdobje predpišemo antibiotik.

Rezultati zdravljenja se pokažejo po daljšem obdobju, ponavadi po nekaj mesecih.

 

Junij, 2008

0 replies

Leave a Reply

Want to join the discussion?
Feel free to contribute!

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja