Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content
Search in posts
Search in pages

Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content
Search in posts
Search in pages

Bolečina v peti je lahko zelo huda nadloga in zanjo obstaja več različnih vzrokov. Eno so degenerativne spremembe tkiv, ki jih prinaša staranje, drugo je lahko preobremenjevanje stopala ali poškodba, tretje so lahko ploska stopala. Bolečina na peto se lahko prenaša tudi od drugod, na primer iz hrbtenice.

Avtorica: Maja Korošak

Z Andrejem Prljo, dr. med., spec. ortopedije, smo se pogovarjali o vzrokih za nastanek bolečine v peti, kako poteka diagnosticiranje in kako zdravljenje. Za konec pa še nekaj napotkov, kako (ponovno) bolečino v peti lahko preprečimo sami.

Petni trn

Kot za začetek pove dr. Prlja, je izvor bolečine v peti in stopalu pogosto v stopalni fasciji, ki je dolga, čvrsta struktura iz vezivnega tkiva na dnu stopala. Tako imenovana plantarna fascija pokriva območje od pete prek stopalnega loka do začetka prstov. Je kot tetiva na stopalnem loku in kot taka izpostavljena obremenitvam in nategu pri vsakem koraku. Še posebej je obremenjeno mesto, kjer se plantarna fascija narašča na petnico. »Z leti se običajno veča telesna teža, manjša se elastičnost tkiv, zato se ta stopalni lok plošči in vlek na plantarno ploščo veča. Težava je zelo pogosta tudi pri rekreativnih tekačih, ki se lotijo teka na dolge razdalje po trdi podlagi v neustrezni ali ponošeni športni obutvi in brez predhodne ustrezne priprave,« razlaga dr. Prlja. Ker je vlek na plantarno ploščo prevelik ali traja dalj časa, se na mestu prirastišča na peto pojavi stalno vnetje in nastane bolečina. Včasih si telo skuša pomagati s tem, da na mestu vnetja naloži dodatno kost in to je tako imenovani petni trn. »Trn je znak, da na tistem mestu obstaja kronično vnetje in draženje. Zato odstranitev trna ne pomaga, ampak je potrebno zmanjšati preobremenitev, ki povzroča draženje,« poudarja naš sogovornik.

Kako pa se izraža ta bolečina? »Bolečina pod peto je običajno najprej in najbolj moteča zjutraj, ko vstanemo, oziroma ob začetku gibanja po daljšem mirovanju. Zakaj? Ko vstanemo, z vso težo obremenimo neogreto stopalo in ga naenkrat raztegnemo. S tem naenkrat močno obremenimo narastišče plantarne plošče. To se odrazi z ostro bolečino v peti, lahko tudi po celem podplatu. Ko se razhodimo, bolečina sicer mine, a to ne pomeni, da je minila tudi težava. Če nič ne ukrenemo, so bolečine čedalje pogostejše in se začnejo kazati tudi pri daljši hoji, stoji ali teku. Drug “običajen” začetek bolečin je po daljših naporih, npr. daljši hoji ali teku v neprimerni obutvi s pretrdim ali pretankim podplatom, in podobno.

Bolečine v začetku praviloma izzvenijo ob počitku, kasneje ne več, tako da je treba ukrepati.

Ahilova peta

Podobno kot na spodnji strani pete je tudi na njenem zgornjem robu, na mestu, kjer se vrašča ahilova tetiva. Andrej Prlja: »Poznamo dve značilni mesti bolečin na zgornji strani pete. Prvo je na narastišču (insercijska tenziopatija) ahilove tetive na petnico. Vlek je na tistem mestu prevelik, povzroča stalno draženje in podobno kot na plantarni plošči se tudi tu lahko naloži kost – tudi to včasih napačno imenujejo trn.« Naš sogovornik na tem mestu še dodaja, da je lahko tudi peta takšne oblike, da draži tetivo, t. i. “haglundova peta”.

Drugo je mesto neinsercijske tendinopatije, kjer gre za obrabo tetive na mestu njene najslabše prekrvavitve, ki se nahaja približno dva prsta nad narastiščem. Začne se kot bolečina, pozneje pa se zatipa tudi odebelitev v tetivi.

Poteg tetive so lahko boleči tudi mešički (burze) med kožo in ahilovo tetivo ali pa med ahilovo tetivo in petnico. Funkcija obeh je preprečevanje trenja tetive ob kožo ali ob kost. Če je tega preveč, se vname.

Diagnosticiranje

Kako se postavlja diagnoza? Dr. Prlja: »Klinični pregled je osnova vsega, tako pri splošnem zdravniku kot pri ortopedu! Šele nato sledijo preiskave. Rentgensko slikanje pokaže spremembe na kosteh oziroma razmerje med kostmi, obliko kosti in njihov položaj. Rentgen seveda ne more pokazati sprememb na mehkih tkivih, zato so v določenih, redkejših primerih potrebne še druge preiskave: ultrazvok, magnetna resonanca ali CT.«

Zdravljenje bolečine v peti

Po besedah dr. Prlje je, tako kot tudi drugje, najlažje zdravljenje v začetni fazi. Kakšni so začetni, splošni ukrepi? »Najprej moramo izbrati obutev, ki ne draži mesta vnetja. Opetnik čevlja oziroma njegov rob ne sme pritiskati na peto, podplat ne sme biti pretanek ali pretrd oziroma moramo imeti dober vložek. Pomagata tudi hlajenje in masaža z ledom, proti bolečinam pa vzamemo analgetik. Pozneje je treba izvajati raztezne in krepilne vaje za mišičje stopal in goleni. Treba je biti kar vztrajen in potrpežljiv, saj se stanje ne umiri kar čez noč! Poudariti kaže, da je rednost bolj pomembna kot intenzivnost. Slednja utegne biti celo škodljiva.«

K zdravniku pa se odpravimo takrat, ko osnovni standardni ukrepi ne zadostujejo. Ko se bolečina začne ponavljati, gremo najprej k splošnemu zdravniku, ki svetuje standardno terapijo oziroma dopolni ukrepe, ki jih že izvajamo. Kakšna je ta terapija? Dr. Andrej Prlja svetuje najprej relativno mirovanje (pete ne obremenjujemo s pretirano telesno dejavnostjo, kot je na primer tek) in udobno obutev: širok in stabilen čevelj. Odsvetuje visoke pete, večini ljudi pa, kot pravi, ustreza, če podplat čevlja ni raven, ampak ima kak centimeter ali dva visoko peto. Del standardne terapije je tudi nošnja ortopedskega vložka, ki podpira vzdolžni in prečni stopalni lok. Ta vložek naj bo mehak ali poltrd. Običajno sta med zdravljenjem potrebna dva vložka. V prvi fazi vložek preprečuje bolečino na razbolelem mestu (mehkejši vložek), dolgoročno pa podporo potrebuje stopalni lok (trši vložek). Kateri so še ukrepi? »Potrebno je tudi hlajenje bolečega mesta z ledom: to naredimo večkrat na dan, po nekaj minut oziroma kolikor je še prijetno (ne več kot dvajset minut naenkrat). Vzamemo tudi analgetik proti bolečinam. Sledijo raztezne vaje, pri katerih stopalo oziroma prste stopala vlečemo z brisačo ali pasom navzgor in nazaj, ter vaje za moč mišic stopala in goleni, na primer dvigovanje na prste, obračanje stopala in prstov navznoter in navzven, izmenično krčenje in raztezanje stopala.«

Če to ne pomaga, pride na vrsto obsevalna terapija, na primer z diadinatorjem (vrsta elektroterapije, s pomočjo katere povečamo prekrvavitev in zmanjšamo bolečine) in ultrazvokom. Ob točkasti bolečini (če bolečino čutimo v eni točki) je učinkovito tudi zdravljenje z laserjem. Naslednja stopnja zdravljenja je injiciranje zdravila (tako imenovana blokada), ki vsebuje lokalni anestetik in kortikosteroid. Zdravilo se injicira neposredno v mesto bolečine. Vendar, kot izpostavlja dr. Prlja, takšno zdravljenje ni priporočljivo pri vseh. Pri bolnikih z diabetesom, na primer, lahko kortikosteroid poslabša to bolezen. Previdnost je potrebna tudi pri bolnikih, ki imajo težave z želodčno sluznico ali že hudo osteoporozo.

Kdaj pa pride v poštev operativno zdravljenje? Dr. Prlja: »O operativnem zdravljenju odloča ortoped, ki presodi, ali bo poseg opravil le na mestu bolečine, drugod na stopalu ali celo na kakem bolj oddaljenem mestu telesa, za katero meni, da je vzrok nastanka teh bolečin. Operacija je potrebna takrat, ko konservativni ukrepi po nekaj mesecih zdravljenja niso učinkoviti oziroma ne privedejo do izboljšanja.«

Kako lahko sami preprečimo ponovne bolečine v peti? Dr. Prlja priporoča, da redno izvajamo raztezne in krepilne vaje in da uporabljamo stopalu prijazno obutev z ortopedskimi vložki, ki podpirajo stopalne loke. Poskrbimo za primerno telesno težo, za splošno kondicijo in dovolj rednega gibanja, a brez pretiravanja.

 

Preprosti ukrepi za zmanjšanje bolečin v peti

  • Če ste pretežki, zmanjšajte telesno težo.
  • Vzemite si čas za počitek, izogibajte se dolgotrajnemu stanju na nogah in večurnem ukvarjanju s športom.
  • Izvajajte raztegovalne in krepilne vaje za mišice meč in ahilovih kit.
  • Priskrbite si kakovostne ortopedske vložke.
  • Nosite široko, udobno obutev, peta naj ne bo višja od treh centimetrov.
  • Peto hladite z ledom.