Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content

Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content

Prihaja zima in z njo tudi nižje temperature. Se nam zato mora spremeniti življenjski slog? Smo še vedno lahko dejavni zunaj? Nam nizke temperature lahko pridejo do živega? So lahko nizke temperature vzrok za nastanek bolezenskega stanja? Kako se lahko zaščitimo? Na vsa ta vprašanja in še na kakšnega nam je pomagala odgovoriti Breda Krišto, dr. med., spec., iz Zdravstvenega doma Ljubljana.

Avtorica: Katja Štucin

Vreme se spreminja, so nekdaj rekli starejši ljudje, ker jih je ”trgalo po kosteh”, kot so se radi izrazili. Prav tako vsi vemo, da dolgotrajno slabo vreme vpliva na naše razpoloženje, postanemo nekoliko manj potrpežljivi, bolj razdražljivi, slabovoljni … Včasih celo rečemo, da smo vremenski, kar pomeni, da je za okolico bolje, če nas pusti čim bolj pri miru, saj naše počutje ni najboljše.

Vreme torej nekako vpliva na naše počutje, kako pa je s temperaturo oziroma temperaturnimi spremembami?

Če pogledamo popolnoma splošno, lahko temperatura vpliva na zdravje posameznika? Po besedah Brede Krišto, dr. med., spec., je odgovor negativen. »Posplošeno rečeno niti ne, bi rekla. Če se ustrezno oblečemo in prilagodimo, potem vremenske spremembe in s tem temperatura ne bi smele imeti večjega vpliva na naše zdravje.« Seveda pa je treba na tematiko pogledati nekoliko širše. Velikokrat pozimi pride do razmer, ko je zrak hladen in mrzel, prisoten pa je tudi smog, kar pa po besedah Brede Krišto lahko vpliva na naše zdravje. »Ta kombinacija je lahko škodljiva predvsem za bolj ranljivo populacijo, kot so starejši, kronični bolniki in otroci.

Še posebej bi tukaj izpostavila astmatike in vse pljučne bolnike, ki jim mrzel in onesnažen zrak lahko zelo škoduje,« pojasnjuje Breda Krišto in dodaja priporočilo, da se ob povišani koncentraciji smoga v ozračju raje ne zadržujemo na prostem več, kot je nujno treba. Kot ob tem še enkrat več dodaja strokovnjakinja, pa hladen zrak, ki ni onesnažen, za zdrave ljudi načeloma ni škodljiv.

Mraz in športna dejavnost na prostem

Med izgovori, ki jih velikokrat uporabimo, če smo nekoliko lenobni in se nam ne da denimo oditi ven na sprehod ali teči, je tudi vreme. Dežuje, piha, premrzlo je … Pri naši sogovornici smo preverili, ali so dejavnosti na prostem pri nizkih temperaturah priporočljive ali so naši izgovori utemeljeni in je prav, da smo pri nizkih temperaturah raje med štirimi stenami. »Za zdrave ljudi so dejavnosti na prostem, čeprav je mraz, vsekakor priporočljive. Treba se je ustrezno zavarovati s toplimi oblačili in ne pozabiti na kapo in rokavice.« Pa velja enako tudi za resnejšo rekreacijo, kot je denimo tek? Pri bolj intenzivnem teku namreč vdihavamo mrzel zrak, zato obstaja razmislek o tem, da lahko ta slabo vpliva na nas.

Po besedah Brede Krišto je mrzel zrak potencialno škodljiv in lahko sproži dihalno stisko. »Zato je ob nizkih temperaturah dobro, da si čez usta in nos nadenemo šal in na ta način zrak nekoliko segrejemo, preden pride v pljuča,« priporoča.

Seveda pri visoki intenzivnosti pride tudi do potenja, zato pomislek, da je lahko pozimi nevarno, če smo prepoteni zunaj izpostavljeni mrzlemu zraku, ni odveč. Breda Krišto potrjuje, da je to lahko za naše zdravje res neugodno, če na to nismo ustrezno pripravljeni. »Ob večji telesni dejavnosti se običajno tudi spotimo. Zato smo takrat manj oblečeni, zavarujemo predvsem trup, roke in noge so lahko manj pokrite. Potrebno je tudi ustrezno obuvalo, saj nas v noge ne sme zebsti,« je jasna strokovnjakinja, ki dodaja, da je po končani dejavnosti priporočljivo, da se čim prej oprhamo in preoblečemo v suha oblačila.

Dejavnost na mrazu glede na starost

Ljudje smo različno dejavni, nekateri ne morejo brez vsakodnevnega gibanja, drugi hodijo na rekreacijo dvakrat ali trikrat tedensko, spet tretji si le enkrat mesečno privoščijo kakšen sprehod. Se pa količina gibanja spreminja tudi glede na življenjsko obdobje. Dojenčki in ljudje v visoki starosti so večinoma manj telesno dejavni kot ljudje v tako imenovani dejavni dobi.

Kako pa se je glede na starostno obdobje varno gibati na mrazu?

Sogovornica na vprašanje, kako je s sprehajanjem dojenčkov pozimi, odgovarja, da moramo vsekakor dejavnosti prilagoditi svoji starosti. »Za starejše in dojenčke so sprehodi tudi pozimi priporočljivi, seveda naj bodo ustrezno oblečeni in naj bodo časovno nekoliko krajši kot sicer.« Prav tako velja za otroke. Sogovornici smo namreč postavili tudi to vprašanje. Torej, ali je gibanje na mrzlem zraku za otroke priporočljivo ali ga odsvetuje. »Vsekakor priporočam gibanje tudi na mrzlem zraku. Gibanje na prostem je najučinkovitejša preventiva za zdrav razvoj otrok. Glede na vremenske spremembe pa se prilagodimo.«

Priporočila za oblačenje pozimi

Mnogi med nami obžalujemo čas, ko se konča način oblačenja, da si nadenemo kos ali dva oblačila, nataknemo neko lahko obutev in se podamo novim dogodivščinam naproti. S prihodom jeseni in zime se poveča tudi število plasti oblačil. V hujšem mrazu skušamo pokriti vse telo, da nam je karseda toplo. Tako ne smejo umanjkati kapa, šal in rokavice ob, seveda, primerni topli obutvi in ostalih oblačilih. Pa vendarle ni dobro pretiravati.

»Ljudsko izročilo pravi, da se oblečemo »na čebulo«.

To pomeni, da imamo na sebi več kosov oblačil, od kratkih rokavov, tankih majic do puloverjev in puhovke ali plašča. Potem pa se glede na razmere počasi slačimo kos po kos ali obratno, oblačimo nazaj, če nam je hladno,« svetuje Breda Krišto. Če sami sebe še nekako znamo obleči, pa imamo velikokrat težave pri naših otrocih. Po navadi jih namreč želimo zaščititi in jih zato preveč oblečemo, oni pa so ne malokrat zelo dejavni, tako da se posledično preznojijo. Poraja se vprašanje, ali je to lahko nevarno. Strokovnjakinja odgovarja pritrdilno. »Lahko je nevarno, ker so otroci običajno zelo dejavni in se jim ob tem lahko dvigne telesna temperatura tudi do 38 stopinj Celzija in se zato precej potijo. Zato jih takrat manj oblečemo, ko pa se umirijo, jih moramo zavarovati z oblačili.«

Obolenja pozimi

Zima prinese nižje temperature, zato se ljudje praviloma več časa zadržujemo v zaprtih prostorih, to pa je tudi vzrok, da hitreje zbolimo za okužbami dihal. Pa ne samo to, te okužbe se med ljudmi tudi hitreje širijo. V teh bolj mrzlih mesecih se nekoliko poveča možnost za pojav prehladnih obolenj, saj vdihovanje mrzlega zraka in izpostavljenost nizkim temperaturam oslabi imunsko odpornost sluznice dihal. Tako so pozimi mnogi soočamo z okužbami zgornjih dihal, ki se kažejo s kašljanjem, z nosnim izcedkom, s praskanjem ali bolečino v žrelu, z blago povišano telesno temperaturo in s slabim splošnim počutjem. Med boleznimi so pozimi sicer še posebej nadležne okužbe z virusom gripe ali pa angina, včasih pride celo do pljučnic. Vsemu naštetemu pa se seveda v največji meri lahko izognemo, če upoštevamo nekaj nasvetov.

Nasveti, ki jih velja upoštevati, če želimo tudi pozimi ostati zdravi!

Zdrave navade oziroma zdrav način življenja se priporoča skozi vse leto, ne glede na letni čas. Izogibati se velja škodljivim razvadam, kot so kajenje, uživanje alkohola, prav tako se je dobro v največji meri izogniti negativnemu stresu. Prav pa je, da se raznovrstno prehranjujemo, pijemo zadostne količine vode ali nesladkanega čaja, si privoščimo pravo mero spanja in se seveda zadosti gibamo. »Tudi pozimi ostanimo telesno dejavni, ne glede na mraz, dež ali sneg,« še enkrat več svetuje Breda Krišto in dodaja, da naj vremenskim spremembam prilagodimo svoja oblačila, obutev in čas gibanja na prostem.

»Za ohranitev zdravja je zelo pomembno, da se čim več gibamo zunaj naših bivališč, saj s tem bolje predihamo pljuča, pospešimo cirkulacijo krvi po celem telesu, razgibamo sklepe.« V splošnem je torej gibanje pozimi zelo priporočljivo, edina omejitev je prekoračitev dovoljene koncentracije smoga v ozračju, o kateri nas obveščajo informativne oddaje, še dodaja naša sogovornica. »Takrat je priporočljivo, da se čim manj zadržujemo na prostem. Sicer pa, kot radi rečemo, nismo iz sladkorja, zato nam dež, sneg in mraz ne morejo škoditi.« Ob tem ne bo nič škodilo, če si pogosteje umivamo roke, zračimo prostore, v katerih se zadržuje veliko ljudi, in poskrbimo za čim večjo mero dobre volje.

A Če se ustrezno oblečemo in prilagodimo, vremenske spremembe in s tem temperatura ne bi smele imeti večjega vpliva na naše zdravje.

B Gibanje na prostem je najučinkovitejša preventiva za zdrav razvoj otrok.

C Pozimi se priporoča čebulno oblačenje.

 

Ne spreglejte

Melatonin je naravni hormon, ki nastaja predvsem v češeriki, majhni žlezi v možganih, ter se sprošča v krvni obtok. Češerika
Preberi več
Rak želodca je ena izmed rakavih bolezni z najvišjo stopnjo smrtnosti, ta pa je v večji meri posledica poznega prepoznavanja,
Preberi več
Kljub temu, da so stopala ključnega pomena za našo mobilnost, o njih ne razmišljamo prav veliko, dokler nas ne zmoti
Preberi več
Talne obloge iz plute sicer poznamo že desetletja, zdaj pa so s trendom vračanja k naravi in trajnosti postale spet
Preberi več
Ob diagnozi rak dojk se bolnicam sesuje svet. Takrat potrebujejo resno obravnavo in prave informacije ter človeški pristop zdravstvenega osebja,
Preberi več
Delovanje mišic je tesno povezano z živčevjem. Po živcih se prevajajo električni impulzi, ki mišicam signalizirajo krčenje. Iz osrednjega živčevja
Preberi več
Osteoporoza se pojavi brez znakov in opozoril, bolniku pa zelo zmanjša kakovost življenja. Nevarna je predvsem zaradi visokega tveganja za
Preberi več
Avtor: Doc. dr. Mija Blaganje, dr. med. Kaj je zdrs medeničnih organov? Zdrs medeničnih organov, z drugim izrazom prolaps, je
Preberi več