Kaj je lipom?

V prispevku odgovarjamo na vprašanja: kaj je lipom, kako ga prepoznamo, kdaj lahko postane nevaren in kdaj je smiselna odstranitev?

Pogovarjali smo se z asist. Alešem Porčnikom, dr. med., specialistom plastične, estetske in rekonstruktivne kirurgije.

Lipomi so benigne, torej nenevarne tvorbe, ki nastanejo iz maščobnih celic. To so adipociti, ki se lahko pojavijo kjer koli v telesu, kjer je prisotno maščevje: okončine, trup, glava pa tudi v notranjih organih, na primer prebavnem traktu, srcu, osrednjem živčevju, najpogosteje ob hrbtenjači. Zelo redko se pojavijo v možganih.

Kako nastane lipom?

Nastanejo iz ene maščobne celice, ki se začne nenormalno deliti, in so videti kot enotna, dobro zamejena masa. Lipomi so zelo pogosti, saj se pojavljajo pri enem odstotku celotne populacije. Lahko nastane le en lipom ali pa jih je več na različnih delih telesa. Najpogosteje se pojavljajo v starosti od 40 do 60 let, vendar lahko nastanejo tudi pri otrocih.

Lipomi so lahko tudi nevarni

»Klinično je težko ločiti nenevarne tvorbe od nevarnih. Če je lipom kjer koli v telesu večji od 5 centimetrov, obstaja možnost, da gre za maligno tvorbo (liposarkom ipd.). Če tvorba boli in hitro raste, je drug opozorilni znak, prav tako pa moramo biti pozorni, če so tvorbe globoke, torej pod mišično fascijo. Takšne tvorbe potrebujejo nadaljnjo obravnavo v referenčnih centrih: v Onkološkem inštitutu v Ljubljani ali na Pediatrični kliniki v Ljubljani, če gre za otroka.«

Kako lahko sami prepoznamo lipom?

»Lipom, ki se pojavlja na okončinah in trupu, je podkožna zatrdlina, ki je lahko mehkejša ali trša in je dobro premakljiva. Največkrat ne boli. Pogosto jih je težko razlikovati od drugih podkožnih tvorb. Podobna in prav tako pogosta tvorba je aterom, tudi ta sprememba je nenevarna,« pojasni Porčnik in opozarja, naj tisti, ki opazijo kakršno koli tvorbo na telesu, obiščejo svojega zdravnika.

Kakšna je razlika med lipomom in ateromom?

»Lipom in aterom sta obe pogosti, večinoma benigni podkožni spremembi, vendar imata različen izvor, videz in klinično obnašanje. Kot rečeno, lipom nastane iz maščobnega tkiva. Na otip je običajno mehak, skoraj testast, in zelo dobro premičen pod kožo. Koža nad lipomom je videti povsem normalna, brez vidnih sprememb. Lipomi praviloma rastejo počasi in so neboleči. Najpogosteje se pojavljajo na vratu, ramenih, hrbtu in nadlakteh.

Aterom pa izvira iz lojne žleze oziroma iz zamašenega izvodila, zaradi česar se v njem kopičita loj in keratin. Na otip je običajno čvrstejši kot lipom in manj premičen, pogosto se zdi, kot da je delno pritrjen na kožo. Značilna razlika je, da je pri ateromu pogosto vidna majhna temna pika na površini kože, ki predstavlja zamašen izvod lojnice. Ateromi se najpogosteje pojavljajo na obrazu, lasišču, vratu in hrbtu,« razlaga Porčnik in izpostavi tudi pomembno razliko med njima v poteku.

»Aterom se lahko vname, kar se kaže z rdečino, bolečino, toploto in oteklino, včasih tudi z izcedkom neprijetnega vonja, če se vsebina izprazni. Lipomi se praviloma ne vnamejo in ne povzročajo vnetnih znakov. Ko se aterom vname, je potrebno akutno zdravljenje, ki vključuje antibiotično terapijo in/ali tudi kirurško oskrbo – drenažo. Če aterom ni vnet, se ga lahko elektivno odstrani.«

Zdravljenje pri obeh ni vedno nujno. Lipom se običajno odstrani le, če povzroča bolečine, hitro raste ali estetsko moti. Aterom pa se pogosteje priporoča odstraniti, saj obstaja možnost vnetja. Pri tem je ključno, da se odstrani celotna ovojnica, skupaj z osrednjim izvodilom, sicer se lahko ponovno pojavi.

Kateri so vzroki, da se lipomi sploh pojavijo?

Naš sogovornik razlaga, da vzrokov za nastanek lipomov ne poznamo, vemo pa, da pri tem igrajo vlogo geni: nekateri ljudje imajo genetsko nagnjenost k lipomom, drugi ne. »Dejavnike tveganja povezujemo z debelostjo, sladkorno boleznijo, povišanim holesterolom, boleznimi jeter in s pretiranim uživanjem alkohola. V ospredje prihaja zanimiva teorija, da se lipomi lahko pojavijo kot posledica udarcev oziroma poškodb. Ob udarcu lahko pride do vnetja celic adipocitov, ki se posledično lahko začnejo nenormalno razvijati. Tudi stres lahko sproži nastanek lipomov, vendar raziskave o tem ne obstajajo.«

Kako zdravnik postavi diagnozo?

»Največkrat zadostuje klinični pregled, če gre za manjšo tvorbo, ki je dobro premakljiva in ne dela težav ter nima osrednjega izvodila kot aterom. Po tem se zdravnik odloči glede nadaljnjih preiskav. Če je tvorba večja od 5 centimetrov in če hitro raste in boli, pa tudi v primeru globokih tvorb, bolnika napoti v enega od referenčnih centrov. Tam najpogosteje opravijo ultrazvočno preiskavo ali magnetno resonanco, v nekaterih primerih tudi tanko ali debeloigelno punkcijo,« odgovarja Porčnik.

Ali je lipome smiselno odstranjevati in v katerem primeru?

»Smiselno ga je odstraniti, če povzroča določene težave. Če na primer raste ob kožnem živcu in zato povzroča bolečino ali nastane na mestih, kjer moti in boli, na primer na glavi pri ljudeh, ki pri delu morajo nositi zaščitno čelado. Prav tako se odstrani v primeru, če raste zraven sklepa in ovira gibljivost. Estetski razlogi pa niso indikacija za operativno odstranitev. Odstranjuje se seveda tudi v primeru, če je lipom večji od 5 centimetrov, če boli in hitro raste ter če je globoko pod mišičnim tkivom,« še pojasni naš sogovornik.

Odstranitev lipoma

Način odstranitve je odvisen od velikosti tvorbe, od tega, kje tvorba je, in od starosti bolnika. Po besedah Porčnika odstranitev lahko poteka v lokalni, splošni ali v regionalni anesteziji.

»V lokalni anesteziji se odstranjuje lipom, ki je majhen in dobro premakljiv. Rez se napravi nad tvorbo in lipom se odstrani v celoti skupaj z ovojnico, koža pa se potem zašije. Pri večjem lipomu je potrebna splošna anestezija, poseg poteka enako kot v lokalni anesteziji. Odstranjena tvorba se potem pošlje na patofiziološko preiskavo. Po zašitju kože pogosto namestimo kompresijsko oblogo, da s tem preprečimo nastanek hematoma. Zelo redko se lipomi odstranjujejo z liposukcijo. To naredimo takrat, ko je lipom slabo omejen. S tem ga samo zmanjšamo in ga ne odstranimo v celoti, zato se lipom lahko ponovi in se ponovno poveča.«

Ali se lipomi lahko ponovijo?

»Lipomi se lahko ponovijo tudi pri operativni odstranitvi, in sicer na istem mestu.« Porčnik še pove, da s hujšanjem lipoma ne moremo odstraniti, saj na hujšanje maščevje v telesu odreagira, lipom pa ne in zato postane lahko le še bolj izrazit. Prav tako lipoma ne moremo zmanjšati ali odstraniti z masažo.

Lipome, ki nastanejo na katerem od notranjih organov, obravnavajo specialisti za tisti organ. Če je na območju prebavil, ga obravnavajo gastroenterologi, če je na hrbtenjači, ga odstranjujejo nevrokirurgi, če je na srcu, pa kardiovaskularni kirurgi.

Zapleti pri odstranitvi lipomov

Kot pri vsakem kirurškem posegu so tudi tu možni zapleti. Kateri so lahko? »Poglavitni so nastanek vnetja operativne rane, dehiscenca pooperativne rane (rana gre narazen), nastane pa lahko tudi hematom ali serom, ki ga je treba punktirati ali ga ponovno kirurško oskrbeti z drenažo in ponovnimi šivi. Odvisni od tega, kje je lipom, so tudi zapleti. Če je ob pomembnih živčno-žilnih strukturah, se te strukture ob posegu lahko poškodujejo,« pojasnjuje Porčnik.  

Okrevanje po odstranitvi lipoma

Glede okrevanja naš sogovornik pove, da je podobno kot pri preprostih odstranitvah kožnih sprememb. »Potrebne so preveze in redno čiščenje rane. Ko se brazgotina povsem zaraste, pa je potrebna nega tudi te. V primeru večjega lipoma se uporabi tudi kompresijska terapija, kot so na primer obloge, elastične rokavice ali nogavice. Brazgotine pa ostanejo in so vedno vidne. Če je operacija opravljena pri otroku, bo brazgotina vidnejša, saj ta ne raste tako, kot raste okolno tkivo in jo to zato razširi.«

Najpogostejše vrste lipomov

• Klasični (enostavni) lipom je sestavljen iz zrelih maščobnih celic. Ta lipom je mehak, neboleč, dobro omejen, raste počasi in najpogosteje nastane na vratu, ramenih, hrbtu in nadlaktih.
• Angiolipom vsebuje veliko krvnih žil in je pogosto boleč na pritisk. Pogostejši je pri mlajših odraslih in pogosto nastane več manjših hkrati.
• Pri fibrolipomu gre za kombinacijo maščobnega in vezivnega (fibroznega) tkiva. Je trši kot klasični lipom in raste počasneje.
• Miolipom vsebuje maščobno tkivo in gladke mišične celice. Pojavlja se redkeje in lahko nastane tudi globlje v telesu (npr. v trebušni votlini).
• Lipom vretenastih celic ima posebno histološko obliko, je pogostejši pri moških srednjih let in najpogosteje nastane na vratu in zgornjem delu hrbta.
• Hibernom izvira iz rjavega maščobnega tkiva, pojavlja se redkeje, je bolj prekrvavljen, lahko toplejši na otip.
• Intramuskularni (infiltrativni) lipom raste znotraj mišice, zato ga je kirurško težje odstraniti in pri njem je večja verjetnost ponovitve.
• Parostalni lipom je ob kosti. Lahko povzroča pritisk na živce ali druge strukture.
• Pri multiplih lipomatozah ne gre za eno vrsto, temveč stanje. Eno je dercumova bolezen – boleči lipomi, pogosto povezani z utrujenostjo in preobčutljivostjo. Drugo pa je familialna multipla lipomatoza, ki je dedna, s številnimi nebolečimi lipomi.

Pogosta vprašanja