Dih, ki ni vedno samoumeven

Dihanje je osnovna življenjska funkcija, ki jo ljudje večinoma jemljemo kot samoumevno. Za milijone posameznikov po svetu, ki živijo z astmo, pa vsak vdih lahko pomeni napor, negotovost ali celo strah.

Onesnaženost zraka je eden pomembnih dejavnikov, ki vplivajo na pojav in poslabšanje astme. Mestna okolja z visoko stopnjo prometa pogosto predstavljajo večje tveganje. Tudi podnebne spremembe vplivajo na pogostost alergenov v zraku, kar lahko poveča težave pri občutljivih posameznikih. Zato svetovni dan astme ni namenjen le posameznikom, temveč tudi širši družbi. Gre za poziv k čistejšemu okolju in večji ozaveščenosti.

Astma je kronična bolezen dihal, pri kateri se pojavi vnetje in zoženje dihalnih poti. To povzroča značilne simptome, kot so težko dihanje, piskanje v prsih, kašelj in občutek stiskanja v prsnem košu. Ti simptomi se lahko pojavijo občasno ali pa so stalni, njihova intenzivnost pa se pogosto spreminja glede na različne sprožilce. Sprožilci se razlikujejo od posameznika do posameznika. Med najpogostejše sodijo alergeni, kot so cvetni prah, pršice, živalska dlaka in plesen. Poleg tega lahko napade sprožijo tudi telesna aktivnost, hladen zrak, onesnažen zrak, cigaretni dim, stres ali okužbe dihal. Gre za celovit preplet genetskih dejavnikov in okolja. Pri nekaterih ljudeh se razvije že v otroštvu, pri drugih pa šele v odrasli dobi.

Vsak od nas lahko prispeva k boljšemu razumevanju astme. Pomembno je, da smo pozorni na ljudi v svoji okolici, ki se soočajo s to boleznijo, in jih podpiramo. Če nekdo doživi napad astme, mu lahko pomagamo tako, da ostanemo mirni, ga spodbudimo k uporabi inhalatorja in po potrebi pokličemo pomoč. Ozaveščanje, razbijanje mitov in spodbujanje odprtega pogovora o astmi so ključni koraki k bolj vključujoči družbi.

Življenje z astmo

Čeprav astme ni mogoče popolnoma pozdraviti, jo je mogoče učinkovito obvladovati. Ključno vlogo pri tem ima pravilno zdravljenje, ki običajno vključuje uporabo inhalatorjev. Ti lahko vsebujejo zdravila za hitro lajšanje simptomov ali pa zdravila za dolgoročno obvladovanje vnetja.

Poleg zdravil je pomembno tudi prepoznavanje in izogibanje sprožilcem. To lahko pomeni redno čiščenje doma, uporabo zaščitnih prevlek proti pršicam, izogibanje kajenju ali prilagoditev telesne aktivnosti.

Veliko vlogo ima tudi izobraževanje bolnikov. Razumevanje bolezni omogoča posamezniku, da pravočasno prepozna poslabšanje in ustrezno ukrepa. Sodobni pristopi k zdravljenju poudarjajo sodelovanje med bolnikom in zdravstvenim osebjem, kar vodi do boljše kakovosti življenja.

Kakšni so simptomi?

Med najočitnejšimi simptomi sta moteč, suh kašelj, ki po običajni virozi ne preneha in vztraja, ter občutek zadihanosti ob večjih telesnih naporih. Bolniki ob telesni aktivnosti zmorejo manj, težko dihanje se pojavi hitreje in jih ustavlja pri dejavnosti, ki so jo prej z lahkoto opravljali. Po telesni  aktivnosti  se pogosto hitro pojavijo napadi kašlja in izkašljevanje. Izpljunek je belkast ali rumen, pogosto lepljiv.  Ko se bolezen stopnjuje, se naštete težave pojavljajo med počitkom, predvsem  ponoči. Nočna astma pomeni, da je potrebno intenzivnejše zdravljenje. Bolniki se proti jutru pogosto zbujajo zaradi težav z dihanjem. Ti simptomi se največkrat pojavijo zaradi občutljivosti bolnika na določen alergen, na primer ob cvetenju, in takrat se pojavijo tudi težave z zgornjimi dihali. 

Alergijska astma se po navadi pojavi v otroški dobi. Poznamo tudi druge oblike astme, ki nastanejo pri odraslih in jih največkrat ne moremo povezati z alergijami. Pri teh bolnikih se velikokrat pojavi kronično vnetje nosne sluznice in nosni polipi, pogosto imajo intoleranco na aspirin in nesteroidne antirevmatike.

Urejena astma – cilj zdravljenja

Cilj zdravljenja je, da ima bolnik astmo urejeno. Ob urejeni astmi se počuti, kakor da je zdrav – pljučna funkcijo je normalna, ponoči se ne zbuja in ne prihaja do poslabšanj bolezni. Ni mu treba uporabljati olajševalcev. Pri bolnikih z astmo, ki jih diagnosticirajo na novo, zdravniki najprej želijo ugotoviti, kako si predstavljajo življenje s to boleznijo. Cilji vrhunskega športnika ali nekoga, ki je dnevno telesno dejaven, so drugačni kot pri osebi, ki je telesno manj aktivna. Bolniki lahko z boleznijo živijo normalno, brez simptomov.

Žal vsi bolniki niso dovolj ozaveščeni glede bolezni in menijo, da so simptomi njen neizogiben del, saj  je ne poznajo dovolj dobro. Ker obstajajo različni podtipi astme, so pri zdravljenju potrebni različni pristopi. Nekaterim bolnikom zadostujejo nizki odmerki protivnetnih zdravil, drugi potrebujejo veliko več zdravil, tudi biološka. V obeh primerih je bolezen lahko urejena, življenje bolnikov je enako kakovostno ko življenje zdravih, lahko so aktivni na delovnem mestu in v vsakdanjem življenju. Cilj zdravljenja je življenje brez simptomov, cilje zdravljenja pa postavljata zdravnik in bolnik skupaj.

Zdravljenje astme

Po postavljeni diagnozi se začne zdravljenje. Diagnoza mora biti zanesljiva, saj simptomi astme lahko posnemajo tudi kakšno drugo bolezen. Ob postavitvi diagnoze zdravnik bolnika pouči o zdravilih in načinu uporabe vdihovalnikov, da razume njihovo delovanje. Po sodobnih smernicah zdravljenja se   monoterapija z olajševalnimi zdravili ne predpisuje več, vedno so potrebna so tudi protivnetna zdravila. Nekateri bolniki se zaradi možnih neželenih učinkov bojijo jemati kortikosteroide, a pri nizkih odmerkih pričakovana korist tega zdravila odtehta morebitne stranske učinke in zaplete.

Kaj je naloga kortikosteroidov?

Steroidi preprečujejo huda in manj huda poslabšanja bolezni. Tudi pri bolnikih z blago obliko astme lahko nastopijo huda poslabšanja, v skrajnem primeru lahko tudi s smrtnim izidom, če bolnik ne jemlje inhalacijskih steroidov in monoterapije z olajševalnimi zdravili. Olajševalna zdravila delujejo hitro – učinek nastopi takoj in bolnik občuti olajšanje, zato se uporabljajo po potrebi. Z napredovanjem bolezni se njihova uporaba povečuje. Njihova slabost je, da le širijo dihalne poti, ne odpravljajo pa vnetja. To se širi naprej, zdravi pa se šele z jemanjem inhalacijskih steroidov. Učinek se ne pokaže takoj, temveč v nekaj dneh ali tednih. Pomembno je, da bolniki razumejo, da inhalacijski glukokortikoidi zdravijo astmatsko vnetje in da ob redni uporabi ne potrebujejo olajševalnih zdravil. Ključno vlogo pri ozaveščanju bolnikov imajo zdravniki, medicinske sestre in drugo zdravstveno osebje. Olajševalno in protivnetno zdravilo sta lahko v ločenih vdihovalnikih ali pa sta združena v enem.

Sistemsko zdravljenje

Nekateri bolniki morajo občasno ali stalno prejemati sistemsko zdravljenje z glukokortikoidi, običajno v obliki tablet. Žal so pri njih izrazitejši neželeni učinki. Sčasoma lahko povzročijo sladkorno bolezen, kardiovaskularne bolezni, okužbe, sivo mreno, osteoporozo. Ti zapleti se običajno pojavljajo pri hudih oblikah astme, gre za tako imenovano breme sistemskih glukokortikoidov. Na srečo so za te bolnike v zadnjih letih na voljo biološka zdravila, ki se jemljejo subkutano (pod kožo), nekatera pa se vbrizgavajo tudi v žilo. Uvedejo jih, ko presodijo, da je vnetje v dihalnih poteh zares veliko,  kljub temu da se bolnik redno zdravi z visokimi odmerki inhalacijskih zdravil.

Pred predpisovanjem bioloških zdravil je treba preveriti prisotnost morebitne druge bolezni, kot so  nosni polipi, refluksna bolezni, apneja, kadilske okvare pljuč, disfunkcionalno dihanje. Tako zdravnik ugotovi, ali gre pri bolniku za hudo obliko astme ali pa je na delu pridružena bolezen. V tem primeru biološka zdravila niso smiselna.

Najpogostejša kronična bolezen pri otrocih

Na spletni strani Nacionalnega inštituta za javno zdravje so zapisali, da je astma za bolnika veliko breme, saj zmanjšuje kakovost življenja. Uvršča se med obstruktivne bolezni dihalnih poti in je najpogostejša kronična bolezen pri otrocih, ne izognejo pa se ji niti številni odrasli. Pojavlja se v vseh državah, ne samo razvitih. Pri mnogih bolnikih negativno vpliva na njihovo vsakdanje življenje, zato je  v ospredju obravnave urejenost astme.

Dejavniki tveganja za astmo so številni. Med pomembnejšimi so ženski spol v odrasli dobi (v otroštvu pogosteje zbolevajo dečki), dednost, alergijska občutljivost, vnetje spodnjih dihal, nizek socialno-ekonomski status, kajenje, debelost, seneni nahod, prisotnost domačih živali ter različni okoljski, genetski, prehranski, biološki, prenatalni in perinatalni dejavniki.

ABC

A Najpogostejši sprožilci so alergeni, kot so cvetni prah, pršice, živalska dlaka in plesen.

B Pri nekaterih ljudeh se razvije že v otroštvu, pri drugih šele v odrasli dobi.

C Nekateri bolniki se morajo občasno ali stalno sistemsko zdraviti z glukokortikoidi.