Sindrom pekočih ust: simptomi, vzroki in zdravljenje

Sindrom pekočih ust: simptomi, vzroki in zdravljenje

Pekoča bolečina v ustih, ki se pojavi nepričakovano in se lahko čez dan še stopnjuje, moti vaš spanec in vsakdan. Bolniki jo pogosto opisujejo kot žgoč ali zbadljiv občutek, omejen predvsem na konico jezika, lahko pa tudi na ustnice, dlesni ali nebo. Kljub izrazitim težavam ob pregledu ni opaziti vidnih sprememb na ustni sluznici, kar lahko oteži postavitev diagnoze.

Pekoč občutek v ustih je močan, podoben tistemu, kadar zaužijemo vročo tekočino, le da v tem primeru ne mine hitro, temveč traja. Sindrom pekočih ust je izraz, s katerim poimenujemo pekoče stanje v ustni votlini. Pri primarni obliki natančen vzrok ni povsem pojasnjen, medtem ko je sekundarna oblika povezana z različnimi zdravstvenimi stanji in zunanjimi dejavniki. Največkrat se povezuje z jezikom, zaradi česar je poznan tudi pod pojmom sindrom pekočega jezika, sicer pa lahko prizadene tudi dlesni, ustnice, notranjost lic, nebo ustne votline in druge večje površine v ustni votlini, redkeje žrelo in grlo.

Nelagodje v ustih ima več različnih oblik. Pekočina oz. občutek gorečih ust se lahko pojavi nepričakovano, lahko pa se razvija postopoma. Občutek lahko traja več mesecev ali celo več let, lahko pa simptomi nenadoma izginejo (redko). Lahko vas neprijeten občutek spremlja vse od jutra in se čez dan simptomi poslabšajo, lahko pa je intenziteta visoka že od samega začetka in traja ves dan. Pekoč občutek na jeziku ali drugih predelih v ustih spremlja občutek suhih ust s povečano žejo, pogosto pa tudi spremembe v okusu ali celo izguba okusa. Značilno je tudi mravljinčenje v ustih oz. občutek otrplosti.

Simptomi sindroma pekočih ust: pekoč in zbadljiv občutek na jeziku, ustnicah ali dlesnih, suha usta, povečana žeja, spremembe okusa, mravljinčenje, otrplost in stopnjevanje bolečine čez dan.

Ker gre za zelo raznoliko stanje, sam mehanizem v ozadju še ni povsem pojasnjen. Najverjetneje gre za nevropatsko obolenje, ki je posledica motnje v zaznavanju živčnih končičev – ti zato napačno dojemajo nekatere senzacije, npr. kislo, sladko, mrzlo, vroče.

Vzroke za pojav sindroma pekočih ust je mogoče pripisati tako endokrinološkim spremembam kot tudi imunološkim, prav tako pa tudi prehranskim in nevropsihiatričnim.

Največkrat so prizadete ženske po menopavzi

Sindrom pekočih ust je nepredvidljiv, je pa tveganje za njegovo pojavnost višje pri ženskah, sploh v obdobju večjih hormonskih sprememb, npr. v menopavzi.

Pogostejši je pri osebah, starejših od 50 let, sploh pri posameznikih s posameznimi zdravstvenimi obolenji in tistih z alergijami na posamezna živila. Na njegovo pojavnost vplivajo tudi duševni dejavniki, kot so življenjske travme, visoka izpostavljenost kroničnemu stresu, tudi anksioznost in depresija.

»Pogostost SPU se v splošni populaciji giblje med 0,7 in 15 %. Največkrat so prizadete ženske po menopavzi med 50. in 70. letom starosti, redko pred 30. letom. Delež populacije s SPU tako narašča od 10 do 40 % po 75. letu. Razmerje po spolu je od 3 proti 1 do 7 proti 1. Statistični podatki so seveda odvisni od metodologije in opredelitve simptomov,« pojasni Marta Kocjan Anžič, dr. dent. med., spec. za zobne, ustne bolezni in parodontologijo, ki ob tem opozori na pomen osebnega zobozdravnika pri diagnosticiranju, vodenju in samem zdravljenju SPU: »Glede na zgoraj opisano se zobozdravnik s starejšo populacijo neredko sooča s tovrstnimi bolniki. Ni namreč dovolj, da pacient sam sebi, na podlagi množice podatkov na spletu postavi diagnozo.«

Primarni in sekundarni sindrom pekočih ust

»V glavnem je treba ločiti med primarnim sindromom pekočih ust, vzrok naj bi bila okvara živcev za uravnavanje okusa in bolečine in sekundarnim sindromom pekočih ust, ki je lahko povezan z menopavzo in drugimi hormonskimi vplivi, pomanjkanjem vitaminov, vplivom nekaterih zdravil, glivicami in alergijami, duševnimi težavami …).«

Infografika vzrokov sindroma pekočih ust: primarna oblika zaradi motenj živčnega delovanja ter sekundarna oblika zaradi hormonskih sprememb, pomanjkanja vitaminov, zdravil, suhih ust, glivičnih okužb, alergij, refluksa in drugih dejavnikov.

Sekundarna oblika sindroma je, kot omenjeno, lahko posledica nekaterih zdravstvenih stanj, med drugim suhih ust, vzrok zanje je mogoče najti tako v uživanju nekaterih zdravil kot tudi motnjah v funkciji žlez slinavk in drugih težav v ustni votlini, npr. glivičnih okužbah. Sindrom pekočega jezika je lahko posledica pomanjkanja nekaterih vitaminov, npr. B-kompleksa (B12, B6 …), in mineralov, npr. železa. Prav tako se lahko pojavi kot posledica alergije na hrano oz. posamezne komponente hrane, npr. ojačevalce okusov, ali ob gastroezofagealni refluksni bolezni (GERB), saj lahko želodčna kislina vpliva na ravnovesje v naši ustni votlini. Tudi nekatere hormonske nepravilnosti (težave z delovanjem ščitnice) ali oralne navade, kot sta škrtanje z zobmi in grizenje konice jezika, lahko povečajo tveganje za nastanek pekočega občutka v ustih.

Med medicinskimi dejavniki so poleg tega še nekatera zdravila (npr. za nižanje krvnega tlaka), proteze in draženje jezika, ki se lahko razvije ob čezmernem ščetkanju jezika oz. uporabi abrazivnih zobnih krem in čezmernem pitju kislih pijač. 

Pekoč občutek, ki traja več kot dve uri dnevno vsaj tri mesece

Pri sindromu pekočih ust praviloma ni vidnih sprememb na jeziku ali ustni sluznici, kar lahko oteži sam proces diagnostike. Vzrok pogosto ostaja nepojasnjen, vendar je z ustreznim zdravljenjem in sodelovanjem bolnika mogoče simptome občutno ublažiti.

»V začetku sta potrebna klinična diagnoza in pregled, v primeru, da bolnik navaja pekoč občutek ali bolečino, ki traja več kot dve uri dnevno vsaj tri mesece. Pri tem so prizadeti deli ustnih sluznic; najpogosteje jezik, dlesni, ustnice in nebo, morda so prisotni tudi suhost ust, grenak ali kovinski okus, medtem ko samih sprememb ali vnetij na ustni sluznici ni opaziti,« opiše sogovornica in v nadaljevanju doda, da je treba pri tem izključiti sekundarne vzroke oz. tveganja za sekundarni SPU, kot so »kandidoza, suha usta, kontaktne alergije na zobne materiale (materiali za protetična sidra, kovina in akrilat protez, materiali za plombe), prav tako vse neravnine (predvsem slabe dražeče protetike, neravne plombe, kariozni procesi …) in pa sistemski vzroki, npr. morebitno pomanjkanje železa, cinka, B12, neravnovesje ščitničnih hormonov ali krvnega sladkorja. Prav tako je treba izključiti stranske učinke delovanja nekaterih zdravil, npr. ACE inhibitorji pri hipertenziji …«

Če zobozdravnik sekundarnih vzrokov ne najde, pacienta uvrsti v primarno obliko sindroma pekočih ust.

Kakšni so postopki za umiritev SPU v zobni ambulanti?

Sogovornica ob tem navede kontrolo iztekanja sline in skrben pregled protetičnih del, morebitnih previsov plomb, podlaganje totalnih protez oz. brušenje neravnin in odvečnih pritiskov. Kot nadaljuje, se svetuje tudi uporaba tablet, ki povečajo iztekanje sline, pri škrtanju z zobmi se svetuje bruksistična opornica.«

Prav tako se posameznik seznani z lasersko terapijo nižje stopnje, ki je smiselna zlasti v primerih, ko standardna terapija ni uspešna. Nizkoenergijski laser namreč spodbuja regeneracijo tkiva in zmanjšuje vnetja, obenem pa deluje analgetično na živčne končiče in izboljšuje mikrocirkulacijo v ustni sluznici. Gre za neinvazivno metodo, ki jo je mogoče kombinirati z drugimi terapevtskimi oblikami. Po drugi strani zdravljenje sekundarne oblike SPU po besedah Kocjan Anžičeve zahteva vpletenost drugih deležnikov, npr. splošnega zdravnika, specialista družinske medicine itd., ki opravijo dodatne preglede in preiskave ter pacienta morda napotijo k drugim specialistom, npr. revmatologu (v primeru Sjögrenovega sindroma), psihiatru (pri kognitivnih motnjah), endokrinologu …

Kaj lahko storite sami?

Sindrom pekočega jezika običajno ne vodi v nadaljnje zaplete, lahko pa dolgotrajno nelagodje močno vpliva na kakovost življenja posameznika.

Pogosto se pojavijo motnje spanja in oteženo prehranjevanje, kar lahko predstavlja dodatno obremenitev. Pri nekaterih se razvijejo tudi duševne stiske, kot sta tesnoba in depresivno razpoloženje. Čeprav pojava pekočega občutka zanesljivo ne moremo preprečiti, si lahko pomagamo tako, da se izogibamo tobaku, kisli ali začinjeni hrani, gaziranim pijačam ter se naučimo obvladovanja stresa. Bistvenega pomena je zaradi same diagnostike in zdravljenja prepoznavanje bolezni. Sogovornica ob tem poziva vse zobozdravnike, saj so ti pogosto prvi, pri katerih bolnik išče rešitev za svoje težave zaradi SPU. Opozarja, da bi se morali s pacienti pogosteje pogovarjati tudi o tej problematiki, pri tem pa specialistka za zobne, ustne bolezni in parodontologijo opozori tudi na pasti sodobnega iskanja odgovorov na spletu. Bolniki namreč prevečkrat posvojijo diagnozo, ki jim jo postavijo rezultati iskanja na spletu, pa tudi tovrsten način zdravljenja.

ABC

A Sindrom pekočih ust povzroča dolgotrajen pekoč ali zbadljiv občutek v ustih, praviloma brez vidnih sprememb na ustni sluznici.

B Sekundarni SPU je lahko povezan tudi s pomanjkanjem vitaminov B12 in železa.

C Sindrom pekočih ust je lahko povezan s stresom, anksioznostjo in depresijo.

Skip to content