Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content

Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content

Rak pljuč ni več najpogostejši rak v Sloveniji, še vedno pa je tisti, ki vzame največ življenj. Pri moških se je število novih primerov pljučnega raka ustalilo, pri ženskah pa še vedno postopno narašča. Pljučni rak gre z roko v roki s kajenjem in kadilskimi navadami, kajenje je namreč ključni vzrok za njegov pojav. Seveda pa se to zgodi v časovnem zamiku trideset ali tudi štirideset let.

Avtorica: Adrijana Gaber

doc. dr. Tomaž Štupnik, dr. med.

doc. dr. Tomaž Štupnik, dr. med.

O pojavnosti te bolezni, simptomih, diagnosticiranju in zdravljenju smo se pogovarjali z doc. dr. Tomažem Štupnikom iz UKC Ljubljana. Kot je povedal, se v nasprotju s splošnim prepričanjem tveganje za pljučnega raka s prenehanjem kajenja ne zmanjša. »Vsaka pokajena cigareta naredi nekaj škode, ki je nepopravljiva in se sešteva. Pri nekom, ki je prenehal kaditi po desetih letih, je možnost za pojav pljučnega raka nekajkrat večja kakor pri nekadilcu, z nadaljevanjem kajenja pa se ta možnost samo še povečuje. Seveda pa je ta škoda različna od posameznika do posameznika, nekaterim cigaretni dim močno škoduje, drugim pa skorajda ne in ostanejo brez posledic, tudi če kadijo vse življenje.«

Pljuča ne bolijo

Pri boleznih pljuč, tudi pri raku, je poglavitni znak kašelj. Pljuča ne bolijo. Kako vemo, da kašelj naznanja raka? Zelo težko. »Kadilci pogosto kašljajo zaradi kroničnega bronhitisa, zato v veliko primerih kašlja ne jemljejo dovolj resno kot morebitnega znaka pljučnega raka. Pogosto se kašelj nekoliko spremeni, ko se pojavi pljučni rak. Na žalost je pri večini bolnikov takrat, ko se pojavijo težave, že prepozno. Le pri četrtini bolnikov pljučni rak odkrijemo v dovolj zgodnjem stadiju, da ga lahko odstranimo z operacijo. Pri vseh ostalih pa je bolezen že toliko napredovala, da je skorajda ne moremo več pozdraviti, zato je zdravljenje usmerjeno v začasno izboljšanje ali vsaj zaustavitev napredovanja bolezni,« pojasnjuje dr. Štupnik.

Več kot polovico bolnikov z zgodnjim rakom pljuč odkrijejo naključno. Kako? »Danes je RTG-slikanje pljuč ali CT (računalniška tomografija) zelo pogosto, saj ga naredijo iz številnih razlogov. Na primer pred načrtovano operacijo kolka ali ob pljučnici. Zelo veliko CT-jev je bilo v času epidemije narejenih tudi zaradi covida-19,« pojasni dr. Štupnik. Ali to pomeni, da so odkrili tudi več primerov pljučnega raka? »V Sloveniji najbrž ne. V BiH in drugih deželah, kjer so bili zgodnji pljučni raki prej dokaj redki, pa so med epidemijo odkrili zelo veliko majhnih tumorjev, ki so jih potem lahko tudi uspešno operirali. Namesto takšnega naključnega, nesistematičnega iskanja zgodnjih rakov so v večini držav zahodnega sveta že uvedli redno slikanje s CT-preiskavo pri ogroženih (dolgoletnih kadilcih). Upajmo, da bomo tudi pri nas čim prej uvedli tovrstno presejanje, tako kot smo ga za raka dojk, črevesja in materničnega vratu,« je izrazil upanje naš sogovornik.

Za 75 % obolelih je prepozno

Kakšen je pomen zgodnjega odkrivanja pljučnega raka? »Če se zavedamo, da pljučni rak ubije največ Slovencev, in če vemo, da jih 75 % odkrijemo prepozno, potem ni težko ugotoviti, kako pomembno je zgodnje odkrivanje te zahrbtne bolezni. Če bi jo odkrili prej, bi lahko rešili življenje veliko večjemu številu ljudi. V zadnjih dvajsetih letih se je zaradi tega, ker naključno odkrijemo toliko več zgodnjih pljučnih rakov, preživetje izboljšalo za približno 50 %. Prej je bilo petletno preživetje bolnikov za rakom pljuč manjše od 8 %, zdaj je približno 15 %. Res pa je, da se je preživetje izboljšalo tudi zaradi tega, ker napredovale rake lahko učinkoviteje zdravimo.

Zgodnejše odkrivanje je pomembno tudi zato, ker lahko pri manjših tumorjih pri operaciji ohranimo več pljuč. To ni pomembno le za telesno zmogljivost in kakovost življenja po operaciji, ampak tudi zato, da lahko pozneje učinkovito zdravimo tudi morebitne nove tumorje. Pri nekom, ki je zbolel za pljučnim rakom, ki smo ga operirali in pozdravili, možnost nastanka novega pljučnega raka ni nič manjša. Zato ni redko, da se pri bolnikih po daljšem časovnem obdobju pojavi še kakšen tumor. In če smo pri prvi operaciji ohranili dovolj pljučne funkcije, lahko učinkovito zdravimo tudi tega, novega raka,« pojasni pomen zgodnjega odkrivanja dr. Štupnik.

Nujno k zdravniku

Ob katerih simptomih se je treba odpraviti k zdravniku? »Zagotovo takrat, kadar se pri kadilcu, ki pozna svoj kašelj, ta spremeni in sprememba vztraja dalj časa, npr. več tednov. Prav tako je takoj treba k zdravniku, kadar se v izpljunku pojavi kri. To sta dva znaka, ki sta najbolj očitna. Veliko pa je simptomov, ki so manj specifični. To so bolečine, težje dihanje in hujšanje. Pljučni tumorji so zelo raznoliki in povzročajo različne težave, ki jih je nemalokrat težko neposredno povezati s pljučnim rakom. Kakor hitro se pri nekom, ki je starejši od 55 let in je kadil dvajset ali trideset let, pojavijo takšni simptomi, je pametno narediti CT prsnega koša,« pojasnjuje dr. Štupnik.

Kako poteka diagnosticiranje? Kot pove naš sogovornik, se s tem ukvarjajo pulmologi. »Ko na CT-ju odkrijemo tumor v pljučih, po navadi še ne vemo, za kaj točno gre. V pljučih lahko odkrijemo marsikaj, z leti lahko nastanejo in ostanejo brazgotine. Lahko gre za npr. ostanek pljučnice ali tuberkuloze. Majhne, nekaj milimetrov velike spremembe običajno le opazujemo, pri večjih pa je treba narediti dodatne preiskave, kot so bronhoskopija ali punkcija z iglo, pri katerih dobimo vzorec tumorja. Če ugotovimo, da je tumor res pljučni rak, moramo nato oceniti, koliko je bolezen napredovala, ali je omejena na pljuča ali pa ima že zasevke, na primer v bezgavkah, v glavi, v kosteh …, saj vse to vpliva na način in vrsto zdravljenja. Pri tem je zelo koristna preiskava PET. Zadnji korak pred začetkom zdravljenja pa je konzilij, kjer sodelujejo kirurgi, onkologi, pulmologi, rentgenologi in patologi, ki pregledajo vse izvide in sestavijo načrt zdravljenja,« potek diagnosticiranja razloži dr. Štupnik.

Zdravljenje

Kako poteka zdravljenje? »Pri bolnikih v zgodnji fazi pljučnega raka odstranimo z radikalno operacijo, kar pomeni, da skupaj s tumorjem odstranimo tudi določeno anatomsko enoto pljuč. Preprosto izrezanje tumorja ni dovolj in ga že skoraj trideset let ne počnemo več, saj je možnost ponovitve bolezni po takšni neradikalni operaciji nekajkrat večja. Obseg operacije je najbolj odvisen od velikosti tumorja. Doslej je bila zlati standard odstranitev enega pljučnega režnja. Pljuča so sestavljena iz petih režnjev, od katerih vsak prispeva približno petino volumna, zato bolnik po odstranitvi režnja izgubi približno 20 % pljučne funkcije. Pri tumorjih, manjših od dveh centimetrov, je dovolj že odstranitev enega pljučnega segmenta, ki predstavlja le 5 % pljučne funkcije. Večina operacij se naredi videotorakoskopsko, s kamero skozi en majhen rez, ki je velik približno tri do pet centimetrov, več kot polovica bolnikov pa bolnišnico zapusti že en ali dva dni po posegu.«

Pri operaciji skupaj s tumorjem in pljuči vedno odstranijo tudi bezgavke, ki jih nato pregleda patolog in določi, koliko je bolezen resnično razširjena. Če so tumorji večji ali če so pozitivne tudi bezgavke, bolniki po operaciji prejmejo tudi pooperativno kemoterapijo.

Zdravljenje z zdravili

Pri kar treh četrtinah bolnikov tumorja z operacijo ne morejo v celoti odstraniti. Te bolnike zdravijo onkologi z obsevanjem in z zdravili: citostatiki (kemoterapija), zaviralci tirozinskih kinaz in monoklonskimi protitelesi (tarčno zdravljenje) ter imunoterapijo (biološko zdravljenje). Pri številnih bolnikih pa tudi takšno zdravljenje ni mogoče, ampak lahko onkologi le lajšajo težave.

Kot pove dr. Štupnik, si največ lahko obetamo od imunoterapije. »Marsičesa o imunoterapiji še ne vemo, a bo zagotovo na nekaterih področjih nadomestila klasično kemoterapijo. Za zdaj se zdravljenja največkrat kombinirajo. Menim, da bo imunoterapija prinesla veliko spremembo v poteku zdravljenja in bolezni,« zaključi naš sogovornik.

ABC

A Pljučni rak gre z roko v roki s kajenjem in kadilskimi navadami.

B Preživetje bolnikov s pljučnim rakom se je zaradi zgodnjega odkrivanja in napredka v zdravljenju povečalo za 50 %.

C Zgodnejše odkrivanje je pomembno tudi, ker lahko pri manjših tumorjih pri operaciji ohranimo več pljuč.

 

Ne spreglejte

Melatonin je naravni hormon, ki nastaja predvsem v češeriki, majhni žlezi v možganih, ter se sprošča v krvni obtok. Češerika
Preberi več
Rak želodca je ena izmed rakavih bolezni z najvišjo stopnjo smrtnosti, ta pa je v večji meri posledica poznega prepoznavanja,
Preberi več
Kljub temu, da so stopala ključnega pomena za našo mobilnost, o njih ne razmišljamo prav veliko, dokler nas ne zmoti
Preberi več
Talne obloge iz plute sicer poznamo že desetletja, zdaj pa so s trendom vračanja k naravi in trajnosti postale spet
Preberi več
Ob diagnozi rak dojk se bolnicam sesuje svet. Takrat potrebujejo resno obravnavo in prave informacije ter človeški pristop zdravstvenega osebja,
Preberi več
Delovanje mišic je tesno povezano z živčevjem. Po živcih se prevajajo električni impulzi, ki mišicam signalizirajo krčenje. Iz osrednjega živčevja
Preberi več
Osteoporoza se pojavi brez znakov in opozoril, bolniku pa zelo zmanjša kakovost življenja. Nevarna je predvsem zaradi visokega tveganja za
Preberi več
Avtor: Doc. dr. Mija Blaganje, dr. med. Kaj je zdrs medeničnih organov? Zdrs medeničnih organov, z drugim izrazom prolaps, je
Preberi več