Astma je kronično obolenje dihalnih poti, za katero je značilno astmatsko vnetje, ki je prisotno tako v velikih kot v malih dihalnih poteh. Vnetje je osnova za simptome in znake, ki jih ti bolniki imajo. Klasična klinična slika je skladna z bronhialno preodzivnostjo, kjer se dihalne poti preveč odzivajo na zunanje dražljaje, na primer hladen zrak in zunanje dražljivce.
Avtorica: Maja Korošak
Pogovarjali smo se z doc. dr. Sabino Škrgat iz UKC Ljubljana, ki je za začetek povedala, da v ambulantah pogosto slišijo, da imajo bolniki moteč, suh kašelj, ki po običajni virozi ne preneha in traja, ter občutek težke sape ob večjih telesnih naporih.
S kakšnimi simptomi se torej začne astma?
»Bolniki običajno najprej opazijo, da ob telesni dejavnosti zmorejo manj, prag za nastop težke sape se zniža, težko dihanje jih pri običajni dejavnosti, ki so je vajeni od prej, ustavlja, kratek čas po dejavnosti pa se pojavljajo epizode kašlja in izkašljevanja, belkastega, rumenega izpljunka, ki je večkrat tudi lepljiv,« razlaga dr. Škrgat in nadaljuje, da se s stopnjevanjem bolezni te težave pojavijo tudi v mirovanju, predvsem ponoči.
»Nočna astma je znak neurejene astme oziroma astme, ki potrebuje intenzivnejše zdravljenje. Značilno se bolniki zbujajo zaradi respiratornih težav proti jutru, okoli četrte ali pete ure zjutraj. Do teh simptomov največkrat prihaja ob občutljivosti bolnika na določen alergen, na primer v času sezone cvetenja, ko imajo bolniki večkrat tudi težave z zgornjimi dihalnimi potmi (alergijski rinitis in/ali alergijski konjunktivitis).«
Kako pa sta povezani alergija in astma?
»Govorimo o enotni dihalni poti, ko se vnetje v zgornji dihalni poti kaže kot rinitis in v spodnji dihalni poti kot astma. Alergeni lahko nastopajo tudi na delovnem mestu. Alergijska astma običajno vznikne v otroški dobi. Obstajajo pa tudi drugačne oblike astme, ki nastanejo v odrasli dobi in velikokrat niso povezane z alergijskim ozadjem bolezni. Ti bolniki imajo velikokrat kronično vnetje nosne sluznice, nosne polipe in so večkrat netolerantni na aspirin in nesteroidne antirevmatike,« še pove dr. Škrgat.
Urejenost astme
Cilj zdravljenja je, da ima bolnik astmo urejeno. Kaj to pomeni? »Pomeni, da se bolnik počuti, kakor da je zdrav – da ima normalno pljučno funkcijo, da se ne zbuja ponoči, da nima poslabšanj astme. Da ne uporablja olajševalcev,« razlaga dr. Škrgat in dodaja, da pri novoodkritem astmatiku zato želijo najprej ugotoviti, kako si sam predstavlja življenje s to boleznijo.
»Nekdo, ki je vrhunski športnik ali pa se dnevno rekreira, bo imel drugačne cilje, kakor pa nekdo drug, ki je telesno manj dejaven ali nedejaven. Vprašanje je tudi, katere okoliščine bolnika motijo. Bolnik lahko kljub diagnozi živi normalno življenje in ni potrebno, da ima simptome.« Dr. Škrgat še posebej opozarja na to, da še vedno obstajajo bolniki, ki so sprijaznjeni s simptomi in jih jemljejo kot del bolezni, del sebe. V ozadju takega mišljenja je preslaba ozaveščenost bolnikov o bolezni in preslabo poznavanje bolezni.
»Z različnimi pristopi zdravljenja lahko uredimo različne podtipe astme. Nekateri bolniki glede na obseg svoje bolezni potrebujejo nizke odmerke protivnetnih zdravil, drugi so klinično urejeni, živijo enako kakovostno, hodijo v službo, prejemajo pa veliko zdravil, vključno z biološkimi. Cilj je, da bolnik nima simptomov. Zato bolnika, ki pride k meni v ambulanto in ima že predpis zdravil zoper astmo, najprej vprašam, ali ga astma ovira pri njegovem vsakdanjem življenju. Ključno namreč je, da urejenost astme zares približamo ciljem, ki jih na začetku postavimo skupaj z bolnikom,« pojasni naša sogovornica.
Kako se astma zdravi?
»Zdravljenje se začne, ko se postavi diagnoza, ki pa mora biti čvrsta. Simptomi astme namreč lahko posnemajo tudi kakšno drugo bolezen in včasih obstaja dvom o diagnozi. Ko je diagnoza postavljena, je treba bolnika najprej poučiti o tem, kakšna zdravila ima, da bo razumel, kako učinkujejo različni vdihovalniki,« poudari dr. Škrgat ter omeni še nove smernice zdravljenja, ki so izšle pred dvema letoma, po katerih se ne sme več predpisovati le monoterapije z olajševalci brez protivnetnih zdravil.
»Bolniki so na splošno bolj zadržani glede jemanja kortikosteroidov, saj preberejo možne stranske učinke. Vendar pa je v nizkih odmerkih tega zdravila pričakovana korist večja do možnih zapletov.«
Zakaj so pomembni steroidi?
»Steroidi varujejo bolnika pred hudimi in manj hudimi poslabšanji astme. Bolniki, ki imajo tako imenovano blago obliko astme, imajo lahko tudi huda poslabšanja astme, z možnim smrtnim izidom zaradi neprejemanja inhalacijskih steroidov oziroma monoterapije z olajševalci. Olajševalec res deluje takoj in bolnik v nekaj minutah občuti olajšanje in se bolje počuti.
Bolnik ga torej jemlje po potrebi. Vendar bolj ko se astma slabša, večja je potreba po olajševalcih, ki le širijo dihalne poti, vnetje pa se razvija naprej. Če zdravilom v naboru dodamo inhalacijske steroide, pa zdravimo astmatsko vnetje. Ob vdihu teh zdravil bolnik ne občuti olajšanja dihanja takoj, pač pa se učinek meri v dneh in tednih. Zato je tukaj ključno poznavanje zdravljenja s strani bolnika: zavedati se mora, da z inhalacijskim glukokortikoidom zdravi astmatsko vnetje. Če je to obvladano, tudi olajševalcev ne bo potreboval. Pri tem je ključna vloga zdravnika, medicinske sestre in zdravstvenega tima nasploh, da bolnika pouči in ta razume, zakaj je pomembno jemati tudi inhalacijske steroide. Olajševalec in inhalacijski steroid sta lahko ločena v posebnih vdihovalnikih, lahko pa sta v enem samem vdihovalniku.
Nekateri bolniki pa potrebujejo občasno ali kar vzdrževalno (stalno) zdravljenje s sistemskimi glukokortikoidi. Te običajno jemljejo v obliki tablet, pri katerih pa se z leti pokažejo tudi stranski učinki: sladkorna bolezen, kardiovaskularne bolezni, okužbe, siva mrena, osteoporoza. Te zaplete vidimo pri hudih oblikah astme, govorimo o bremenu sistemskih glukokortikoidov.
V zadnjem desetletju so za te bolnike na voljo biološka zdravila, ki jih bolniki prejemajo subkutano, nekatera pa tudi v žilo. Zdravila uvedemo takrat, ko ocenimo, da je breme vnetja v dihalnih poteh zares veliko navkljub rednemu in zavzetemu zdravljenju z visokimi odmerki inhalacijskih zdravil.
Naša sogovornica izpostavi tudi to, da je treba preveriti, ali je pri bolniku prisotna še katera druga bolezen, kot na primer nosni polipi, refluksna bolezen želodca, apneja, kadilska okvara pljuč, disfunkcionalno dihanje. »Le tako lahko ugotovimo, ali ima bolnik res hudo obliko astme ali pa gre le za pridruženo bolezen. V slednjem primeru biološka zdravila seveda ne bodo pomagala.«
Sodelovanje med bolnikom in zdravnikom
Kako pomembno je sodelovanje bolnikov z zdravnikom? Kakšno je dobro sodelovanje? Dr. Sabina Škrgat: »Optimalno za dobro zdravljenje je, da ima bolnik dober dostop do zdravstvenega tima, ki ga zdravi. Le tako lahko sproti rešuje dileme, ki se mu pojavljajo. Vsak bolnik sicer dobi navodila o samozdravljenju in tako ve, kako mora ukrepati v prvih dneh poslabšanja astme in kdaj mora kontaktirati z izbranim zdravnikom. Odvisno pa je od tega, kako je bolnik zdravljen in kako težka je njegova astma. Če je bolnik obravnavan na terciarni ravni, je zelo dobro, če je povezan tudi z ambulantnim pulmologom zunaj terciarne ustanove, da se lahko obrne tudi nanj. Takšen bolnik potrebuje prednostno obravnavo.«
Bolnika zdravnik ali medicinska sestra tudi nauči uporabljati merilec PEF (angl. peak expiratory flow) in bolnik si vrednosti zapisuje. S tem lahko že sam ugotovi, ali gre za pretirano spremenljivost meritev, kar kaže na to, da se astma slabša. Za bolnika je dobro tudi to, da je v rednem stiku s svojim izbranim zdravnikom na primarni ravni. Skratka, bolnik nikakor ne sme biti prepuščen sam sebi in mora vedeti, kam se lahko obrne po pomoč,« še pove dr. Škrgat in za konec bolnikom polaga na srce, naj bodo strogi do svojih simptomov. »Postavijo naj si visok cilj urejenosti astme, naj se ne zadovoljijo s simptomi, ki jih motijo v vsakdanjem življenju. V večini primerov to namreč ni potrebno.«
Kaj sporočajo vaša pljuča?
Svetovni dan astme poteka prvi torek v mesecu maju in Društvo pljučnih in alergijskih bolnikov Slovenije ga zaznamuje z več dogodki. Osrednji je podelitev priznanj mladim tekmovalcem, ki so tekmovali na državnem mladinskem tekmovanju in bo potekal 7. maja na Debelem Rtiču.
Že tretje leto v društvu poteka tudi projekt Življenje z astmo – Kaj sporočajo vaša pljuča, pri katerem so strnili moči z Združenjem pnevmologov Slovenije, je povedala koordinatorica projektov mag. Metka Nežič. »Namen akcije je ozaveščanje ljudi o pravilnem zdravljenju astme, pri čemer posebej opozarjamo na preudarno jemanje sistemskih glukokortikoidov (v obliki tablet). Bolnike spodbujamo, da se ob poslabšanjih astme ali težjih oblikah astme čim prej pogovorijo s pulmologom in osebnim zdravnikom.«
Društvo pljučnih in alergijskih bolnikov Slovenije je nevladna humanitarna organizacija, ki združuje bolnike z boleznimi dihal in alergijskimi boleznimi, njihove svojce in zdravstvene delavce na območju celotne Slovenije. Deluje že 30 let in ima 3.200 članov. Slaba tretjina članov je astmatikov.
Kot je povedala Metka Nežič, za člane društva v 12 krajih po Sloveniji organizirajo dihalno vadbo, ki jo vodijo fizioterapevtke. Izvajajo šole oziroma delavnice za astmatične bolnike, prav tako tudi delavnice za bolnike s KOPB. Projektna skupina za otroke, ki deluje v Mariboru, organizira šole za otroke z astmo in alergijami. Izvajajo tudi delavnice za pravilno uporabo samoinjektorja adrenalina ob hudi alergijski reakciji – anafilaksiji.
Projektna skupina za mladinsko dejavnost pa že 23 let organizira že omenjeno državno mladinsko tekmovanje za učence osnovnih in dijake srednjih šol. Namen tekmovanja je prispevati k boljšemu poznavanju dihal, bolezni dihal, alergij in vpliva okolja na dihala ter pojava alergij med otroki, učenci in dijaki. Poseben poudarek je na opozarjanju škodljivih vplivov kajenja. Vsako leto sodeluje med 300–500 učencev in dijakov, ki na razpisane teme pripravijo različne izdelke (seminarske naloge, likovne izdelke, pesmi, makete, video predstavitve idr.).
Še nekaj koristnih povezav za bolnike z astmo:
Izobraževalna spletna stran društva www.vdihovalniki.si bolnikom omogoča, da preverijo ali pravilno uporabljajo svoj vdihovalnik. Na tej strani dobijo tudi informacije o astmi in KOPB.
Spletna stran www.dihalne-vaje.si je namenjena zlasti bolnikom z astmo in KOPB, da si s pomočjo ustreznih dihalnih vaj izboljšajo tehniko dihanja in s tem izboljšajo učinkovitost dihanja in tudi kakovost življenja.
Bolnikom z astmo je namenjena tudi spletna stran www.preskuszanasanja.si, na kateri je dostopen vprašalnik, s pomočjo katerega lahko sami pri sebi preverijo, ali je njihova astma urejena ali pa se mogoče preveč zanašajo na olajševalec. Po izpolnjenem vprašalniku dobijo tudi povratno informacijo in pojasnilo o rezultatih, ki jih lahko delijo s svojim zdravnikom.
Društvo omogoča posvet z zdravnikom članom in nečlanom društva. Vsak torek med 11. in 13. uro na telefonski številki 051 66 33 85 na vprašanja odgovarja zdravnica specialistka za pljučne bolezni. Vprašanja lahko bolniki napišejo tudi po elektronski pošti na naslov pomoc.pljuca@gmail.com.
ABC
A S stopnjevanjem astme se težave oziroma simptomi pojavijo tudi mirovanju, predvsem ponoči.
B Cilj zdravljenja je, da bolnik nima simptomov.
C Bolnik z astmo naj ne bo prepuščen sam sebi in mora vedeti, kam se lahko obrne po pomoč.
