Pljučni rak – polovica se jih odkrije v razsejanem stanju

Rak pljuč je eden od najpogostejših rakov, na drugem mestu tako pri moških kot pri ženskah, po umrljivosti pa na prvem. Pri nas v zadnjem obdobju vsako leto na novo zboli okrog 1600 bolnikov. Tumor lahko zraste bodisi v bronhijih bodisi na obrobju pljuč. Razmeroma hitro lahko zaseva v druge organe. Najpogosteje so to regionalne bezgavke v medpljučju, po krvi pa se širi po telesu. Pogosto zaseva v možgane, kosti, jetra, nadledvičnice in druge organe. Približno polovica teh rakov je odkritih v razsejanem stanju.

Poglavitni dejavnik tveganja za razvoj pljučnega raka je znan: kajenje, ki poveča verjetnost za nastanek pljučnega raka do tridesetkrat! Če kadilec preneha s kajenjem, se verjetnost za nastanek raka pljuč začne zmanjševati. Žal pa se tudi več deset let po prenehanju kajenja ne izenači popolnoma z verjetnostjo pri ljudeh, ki niso nikoli kadili. Rak pljuč lahko nastane tudi kot posledica pasivnega kajenja, torej vdihavanja cigaretnega dima. Pri tako imenovanem pasivnem kajenju je verjetnost za nastanek raka pljuč povečana za 20 %. Drugi vzroki za nastanek tega raka so še izpostavljenost azbestu, radonu ter težkim kovinam in njihovim spojinam.

Kot pri vseh rakavih boleznih tudi pri raku pljuč velja, da se lahko učinkoviteje zdravi, če je odkrit v zgodnjem stadiju. Žal pa brez presejalnega programa takšne bolnike lahko odkrijejo le naključno, saj pljučni rak v zgodnjem stadiju nima simptomov. Zato se rak pljuč navadno odkrije šele v poznejših fazah, ko so simptomi vidni, ali pa se odkrije naključno takrat, ko je bolnik zaradi neke druge bolezni napoten na slikanje prsnega koša. Večina zgodnjih stadijev tega raka je odkrita s CT-ji zaradi drugih težav, denimo CT koronarnih žil ali kaj drugega. Lahko pa gre za predoperativne rentgenograme pljuč pred ortopedskimi operacijami ali pred operacijami na očeh. Le 25 % pljučnih rakov je odkritih v stadiju, ko jih je še mogoče operirati.

Simptomi pljučnega raka

Pogovarjali smo se z Evo Ćirić, dr. med., spec. onkologije z radioterapijo iz Onkološkega inštituta v Ljubljani. Dejala je, da se rak pljuč v poznejših fazah odkrije na podlagi simptomov, ki jih povzroča primarni tumor. »Tumor lahko povzroči zaporo pljučnega krila in to povzroči občutek težke sape. Kakšne težave povzroča, je odvisno od velikosti tumorja in mesta, na katerem raste. Med simptomi so še kašelj, kri v izpljunku in simptomi, ki se pojavljajo ob zasevkih v različnih organih. Če je zasevek v možganih, se pojavi glavobol ali pa nevrološki simptomi, bolečina pa je prisotna tudi pri zasevkih v kosteh ali če tumor raste v rebra. Lahko pride do vode v pljučih, ta povzroča težko sapo. Drugi simptomi so še utrujenost, hujšanje, zmanjšanje teka, upad mišične mase,« razlaga Ćirićeva ter nadaljuje z opisom diagnosticiranja.   

Potek diagnostike

»Rak pljuč se najprej diagnosticira s slikovno diagnostiko. Ta vključuje rentgensko slikanje pljuč, ki pokaže večje tumorje, natančnejša preiskava pa je slikanje CT. Če ta pokaže tumor na pljučih, se slikanje opravi tudi na drugih delih telesa: glave in trebušnih organov. Zasevki v kosteh se pokažejo že na slikanju CT, vendar ne vedno. Pri vseh bolnikih z rakom pljuč, pri katerih načrtujemo zdravljenje z namenom ozdravitve, opravimo tudi preiskavo PET-CT, s katero lahko natančneje odčitamo oddaljene zasevke v kosteh in nekaterih drugih organih.«

Ko so slikanja opravljena, je na vrsti biopsija, pri kateri vzamejo del rakavega tkiva in ga pregledajo ter določijo tudi tip raka pljuč. Kateri so tipi raka pljuč? »Osnovni tipi raka pljuč so nedrobnocelični (ploščatocelični in žlezni) in drobnocelični rak. Pri žleznih rakih opravimo molekularno genetsko analizo, pri vseh nedrobnoceličnih imunohistokemično pa opravimo barvanje na PD-L1. Določimo napovedne označevalce, ki nam povedo, na katero zdravilo bo tumor občutljiv. V sodobnem onkološkem zdravljenju namreč uporabljamo veliko zdravil, ki so usmerjena v ozko določene podtipe rakov, torej tarčna zdravila. Druga skupina zdravil, ki se v zadnjih desetih letih uporablja pri zdravljenju raka pljuč, je imunoterapija. V preteklosti so se tarčna zdravila in imunoterapija uporabljali predvsem za zdravljenje metastatskih bolezni, zdaj pa se uporabljajo tudi v zgodnjih fazah pri bolnikih, ki so operirani ali zdravljeni z radikalnim obsevanjem. Čedalje več raziskav potrjuje, da so ta zdravila učinkovita tudi pri zgodnejših stadijih in se uvajajo že v predoperativno zdravljenje ali kot dopolnilno zdravljenje,« pojasnjuje naša sogovornica.  

Drobnocelični rak pljuč

Drobnocelični rak pljuč se pojavlja precej redkeje kot nedrobnocelični. Kakšne so značilnosti tega raka? »Gre za raka, ki hitro napreduje, se širi in zaseva. Zato ima tudi slabšo prognozo. Pri bolnikih s tem rakom je še večji delež bolezni odkritih v pozni fazi. Več kot dve tretjini bolnikov je ob diagnosticiranju drobnoceličnega raka neozdravljivo bolnih. Drobnocelični raki se dobro odzivajo tako na kemoterapijo kot tudi obsevanje, vendar pa se pogosto ponovijo,« razlaga Ćirićeva in dodaja, da z naprednim zdravljenjem lahko tudi bolnikom, pri katerih se rak ponovi, ponudijo več kot nekoč.

Ali se tudi pri drobnoceličnem raku uporabljajo sodobna zdravila? »Pri drobnoceličnem raku zelo dolgo ni bilo na voljo novejših zdravil. Nedavno pa se je izkazalo, da je kombinacija kemoterapije in imunoterapije učinkovita tudi pri zdravljenju tega raka. To velja tako za zgodnje stadije bolezni, ko se bolniki zdravijo z radikalnim obsevanjem, torej z namenom ozdravitve, kot tudi pri poznejših stadijih drobnoceličnega raka,« zatrdi Ćirićeva.  

Poleg specifičnega zdravljenja s kemoterapijo in obsevanjem ter imunoterapijo je pomembno tudi podporno in simptomatsko zdravljenje. Sem vključujemo skrb za krepitev in vzdrževanje psihofizične kondicije, pri čemer sta redna telesna vadba in zdrava prehrana zelo pomembni. Del podpornega zdravljenja je tudi lajšanje bolečin. Danes poznamo učinkovita protibolečinska zdravila, ki jih bolnik lahko zaužije ali pa uporablja zdravila v obliki obližev ter tako ne potrebuje injekcij. Poseben pomen ima tudi psihosocialna podpora. Družina, prijatelji, okolica in zdravstveno osebje, ki neguje bolnika, naj skrbijo za njegovo dobro duševno stanje, saj je to za zdravljenje izjemnega pomena. V zadnjem obdobju se v Sloveniji krepi mreža paliativnih ambulant in paliativnih mobilnih timov, ki pomagajo bolnikom in njihovim družinam obvladovati simptome napredovale bolezni v domačem okolju.

Presejalni program LUKA

V Sloveniji potekajo priprave na uvedbo presejalnega programa za zgodnje odkrivanje raka pljuč LUKA. »Presejalni program pripravlja skupina za pljučnega raka v okviru Državnega programa za obvladovanje raka. Raziskave so pokazale, da se s takšnim presejalnim programom za 25 % lahko zmanjša umrljivost, saj se bolezen odkrije v zgodnejšem stadiju. Omenjene raziskave so bile narejene na bolnikih, ki so imeli povečano tveganje za raka pljuč, to so aktivni in nekdanji kadilci, ki so kajenje opustili pred manj kot 15 leti in so v obdobju 20 let pokadili vsaj 20 cigaret dnevno (ali 40 let 10 cigaret dnevno) ter so stari od 50 do 75 let,« pove Ćirićeva in v nadaljevanju izpostavi, da se pri pripravi tega preventivnega programa kaže kar nekaj izzivov, ki jih pri drugih preventivnih programih ni. Kakšni so ti izzivi? »Zahteven del je med drugim tudi to, kako najti in nasloviti populacijo kadilcev, saj se je v dosedanjih raziskavah pokazalo, da se slabo odzivajo na vabila. Pri tem nameravamo vključiti družinske zdravnike in referenčne ambulante. Presejalni program v javnozdravstvenem smislu ni učinkovit, če se nanj odzove premajhno število ljudi. Običajno stremimo k vključevanju dveh tretjin ogrožene populacije. Poleg tega velik izziv predstavljajo dodatne bolezenske najdbe na CT slikah, ki niso pljučni rak, so pa pogoste v populaciji dolgoletnih kadilcev ter zahtevajo dodatno obravnavo. To bi lahko močno obremenilo naš zdravstveni sistem.

Gre za slikanje pljuč z nizkodoznim CT in ni še natančno dorečeno, kako pogosto naj bi bilo to slikanje. V primeru negativnega izvida bo vsak udeleženec programa čez določeno časovno obdobje ponovno povabljen na slikanje. Pomemben del programa za presejanje pljučnega raka bodo tudi ozaveščanje kadilcev o tveganjih kajenja in programi opuščanja kajenja. Vsi udeleženci programa, ki bodo še aktivni kadilci, bodo dobili priložnost za vključitev v tovrstni program.