Pljučni rak: več razlogov za upanje

Diagnoza pljučnega raka človeku v trenutku spremeni življenje. V Sloveniji se z njo vsako leto sreča približno 1600 do 1700 ljudi. Toda danes je ob tej diagnozi več razlogov za upanje kot nekoč: bolezen znamo odkrivati prej, zdravljenje pa vse natančneje prilagajamo posameznemu bolniku.

Ob mesecu ozaveščanja o pljučnem raku, ki poteka novembra, smo se pogovarjali s Katjo Mohorčič, dr. med., specialistko pnevmologije in vodjo Enote za internistično onkologijo na Univerzitetni kliniki za pljučne bolezni in alergijo Golnik.

Najboljša preventiva je življenje brez tobaka

»Po toliko letih kajenja ni vredno več nehati.« To prepričanje je zmotno, opozarja Katja Mohorčič. »Opustitev kajenja koristi v vsakem življenjskem obdobju, tudi po desetletjih kajenja in po diagnozi raka.« Kajenje ostaja najpomembnejši dejavnik tveganja za pljučnega raka, škodljivo pa je tudi pasivno vdihavanje tobačnega dima. »Sporočilo je preprosto: če ne kadite, ne začnite; če kadite, poiščite pomoč pri opuščanju. Tveganje po prenehanju postopoma upada, čeprav še dolgo ostaja večje kot pri ljudeh, ki niso nikoli kadili,« pojasnjuje zdravnica.

Kaj pa vejpi in elektronske cigarete? »V nasprotju z oglaševanjem niso neškodljivi. Pri vejpanju vdihujemo aerosol, ki lahko vsebuje nikotin, dražeče in tudi rakotvorne snovi. Nikotin povzroča zasvojenost, posebej problematičen pa je pri mladostnikih,« odgovarja naša sogovornica in dodaja, da vseh dolgoročnih posledic teh razmeroma novih izdelkov, zlasti tveganja za raka po desetletjih uporabe, še ne poznamo. »Pomanjkanje dolgoročnih podatkov ne zagotavlja varnosti,« poudarja zdravnica ter nadaljuje, da za pljučnim rakom sicer zbolevajo tudi nekadilci. K tveganju prispevajo še onesnažen zrak, radon in nekatere izpostavljenosti na delovnem mestu.

Ko kašelj postane drugačen

»Saj kašljam samo od cigaret.« Prav ta misel lahko odloži obisk pri zdravniku. Pljučni rak v začetku pogosto ne povzroča težav ali pa so podobne običajnim boleznim dihal. »Pozorni bodimo na nov kašelj, ki traja več kot tri tedne, ali spremembo dolgoletnega kašlja. Pregled zahtevajo tudi težka sapa, ponavljajoče se pljučnice, hripavost in vztrajna bolečina v prsnem košu.« Opozorilni znaki so lahko nepojasnjeno hujšanje, izguba teka ali izrazita utrujenost. Če izkašljujemo kri, poiščimo pomoč čim prej, ob večji krvavitvi ali hudi zadihanosti pa nujno. »Vzrok teh težav je pogosto druga bolezen, vendar ga moramo razjasniti. Kadilec naj sprememb ne pripisuje samodejno kajenju, nekadilec pa naj ne sklepa, da pljučnega raka ne more imeti.« Zgodnejša diagnoza odpira več možnosti zdravljenja in povečuje možnost ozdravitve.

Bolezen lahko odkrijemo s presejanjem

Kako odkriti raka, še preden nas nanj opozorijo težave? Temu je namenjeno presejanje. »Prej ko bolezen odkrijemo in manj ko je razširjena, večje so možnosti uspešnega zdravljenja,« pojasnjuje sogovornica. »Pri pljučnem raku za presejanje uporabljamo nizkodozno računalniško tomografijo prsnega koša oziroma nizkodozni CT. Raziskave so pokazale, da pri ustrezno izbranih ljudeh z velikim tveganjem zmanjša umrljivost zaradi pljučnega raka. Običajno rentgensko slikanje pljuč za takšno presejanje ni ustrezno.«

V Sloveniji potekajo priprave na pilotno uvedbo presejanja v okviru projekta LUKA, predvsem za dolgoletne in nekdanje kadilce, ki bodo izpolnjevali določena merila. »Ključna je organizirana izvedba: vsaka sprememba na CT še ne pomeni raka, nepotrebnih dodatnih preiskav, zaskrbljenosti in izpostavljenosti sevanju pa mora biti čim manj.« Pomemben del programa bo tudi pomoč pri opustitvi kajenja. Mohorčičeva poudarja, da ne čakamo na presejanje, če težave že imamo – potrebujemo diagnostično obravnavo.

Pravo zdravilo pravemu bolniku

Velik premik pri zdravljenju je prineslo spoznanje, da pljučni rak ni ena sama bolezen. »Tumorji se med seboj razlikujejo, zato se razlikuje tudi zdravljenje,« pojasnjuje Mohorčičeva. Z molekularnimi preiskavami vzorca tumorja zdravniki iščejo spremembe, ki spodbujajo rast rakavih celic. »Če odkrijemo ustrezno tarčo, lahko uporabimo zdravilo, ki deluje prav nanjo.« Številna tarčna zdravila bolniki jemljejo v obliki tablet.

Druga pomembna pridobitev je imunoterapija, ki imunskemu sistemu pomaga prepoznati in uničevati rakave celice. Uporabljajo jo samostojno ali skupaj s kemoterapijo, ki ostaja pomemben del zdravljenja. »Tarčna zdravila in imunoterapijo smo sprva uporabljali predvsem pri razširjeni bolezni, danes pa imajo svoje mesto tudi pri izbranih bolnikih v zgodnejših stadijih. Ustrezno izbrano zdravljenje lahko zmanjša tveganje ponovitve bolezni, nekateri pristopi pa dokazano podaljšajo preživetje,« še pove zdravnica ter izpostavi, da ta zdravila niso primerna za vse in pri vseh ne učinkujejo enako. »Pri delu bolnikov pa omogočajo dolgotrajen nadzor tudi razširjene bolezni in več let kakovostnega življenja.« Zato sta tako pomembni natančna diagnostika in skupna presoja različnih strokovnjakov.

O težavah spregovorimo pravočasno

»Bom že potrpel, samo da bo zdravljenje pomagalo.« Takšna odločitev je razumljiva, vendar je lahko nevarna. Tudi sodobna zdravila povzročajo neželene učinke. Kemoterapija lahko prinese slabost, utrujenost in zmanjšano odpornost proti okužbam, tarčna zdravila denimo drisko, kožne spremembe ali otekline. »Pri imunoterapiji lahko imunski sistem napade tudi zdrava tkiva in povzroči vnetje pljuč, črevesa, jeter ali motnje delovanja žlez. Težave pa se lahko pojavijo tudi po koncu zdravljenja,« pove Mohorčičeva.

»Bolnik naj zdravstveni ekipi čim prej sporoči vse nove ali stopnjujoče se težave,« še svetuje, saj je številne neželene učinke mogoče ublažiti s podpornimi zdravili, prilagoditvijo odmerka ali začasnim premorom, včasih pa je potrebna trajna prekinitev zdravljenja. O tem odloča zdravnik, zato odmerkov ne spreminjamo sami. »Pravočasno ukrepanje lahko prepreči hud zaplet in pogosto omogoči nadaljevanje zdravljenja.«

Pljučni rak ostaja resna bolezen, vendar prihodnost bolnikov danes ni več enaka kot pred leti. »Uspeha ne moremo obljubiti vsakomur, lahko pa ponudimo več možnosti in posameznemu bolniku bolj prilagojeno obravnavo.« Največ pridobimo, ko se zgodnje odkrivanje in učinkovito zdravljenje povežeta z dobro podporo bolniku.

Kaj bolnikom ponuja njihovo društvo?

Društvo pljučnih in alergijskih bolnikov Slovenije bo prihodnje leto praznovalo 35 let delovanja. Trenutno združuje okoli 3700 članov, ki jim omogoča različne oblike podpore, izobraževanja, svetovanja in druženja. O dejavnostih društva in načrtih za prihodnost smo se pogovarjali s predsednico mag. Brigito Putar.

Društvo po različnih krajih Slovenije organizira brezplačno tedensko dihalno vadbo pod strokovnim vodstvom respiratornih fizioterapevtov, izobraževalna predavanja in srečanja članov. Na vsakoletnem srečanju se člani družijo, izmenjujejo izkušnje ter sodelujejo na delavnicah, dihalnih vajah, sprehodih in pohodih. Potekajo tudi območna srečanja, nazadnje v Cerkljah na Gorenjskem in Strunjanu, kjer društvo vsako leto organizira tudi rehabilitacijski oddih.

Pomemben del dejavnosti društva je ozaveščanje o pljučnih boleznih, tudi pljučnem raku. Trikrat letno izdajajo glasilo Zdrav dih za navdih, v katerem je vsaj ena tema namenjena pljučnemu raku. Pripravljajo informativne zloženke in knjižice, brezplačno dostopne na spletni strani društva, kjer so tudi navodila za dihalne vaje. Do začetka prihodnjega leta bo izšla nova brošura o pljučnem raku, pripravljena na evropski ravni in prevedena v slovenščino.

Bolnikom je vsak torek med 11. in 13. uro, razen ob dela prostih dnevih, na številki 051 663 385 na voljo brezplačno svetovanje s specialistko za pljučne bolezni. Pokličejo lahko tudi nečlani, vprašanja pa lahko pošljejo na [email protected]. Društvo članom omogoča tudi popuste v zdraviliščih.

Posebna pozornost bolnikom po postavitvi diagnoze

Kot poudarja Brigita Putar, želijo v prihodnje posebno pozornost nameniti bolnikom med postavitvijo diagnoze pljučnega raka in začetkom zdravljenja. To je čas velike negotovosti, ko se bolniki pogosto znajdejo v stiski in ne vedo, kam se obrniti po informacije in podporo. Prav zanje načrtujejo posebna predavanja in informativne zloženke. V sodelovanju z Združenjem pnevmologov Slovenije prihodnje leto načrtujejo tudi nove brošure o sodobnih možnostih zdravljenja pljučnega raka. V kratkem bo zaživela prenovljena in vsebinsko dopolnjena spletna stran društva.

Tretjega novembra bodo v nakupovalnem središču Supernova v Mariboru predstavljali svoje delovanje in omogočili meritve pljučne funkcije v okviru dejavnosti ob mesecu preprečevanja zasvojenosti. Društvo zbira tudi sredstva za pomoč mlajšim bolnikom s pljučnimi obolenji, za katere želi organizirati poseben tabor. Podprete ga lahko z donacijo, tako da na številko 1919 pošljete SMS s ključno besedo DIH5.

ABC

A Kajenje ostaja najpomembnejši dejavnik tveganja za pljučnega raka.

B Vejpi v nasprotju z oglaševanjem niso neškodljivi.

C Velik premik pri zdravljenju je spoznanje, da pljučni rak ni ena bolezen.