Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content

Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content

Pri raku jajčnikov gre za skupino malignih tumorjev jajčnika, ki se sicer delijo na več tipov ter podtipov. Daleč najpogostejši so epitelijski karcinomi, med njimi prevladuje t. i. serozni karcinom visoke stopnje malignosti.

Glede na podatke Registra raka Republike Slovenije pri nas v povprečju letno zboli okoli 150 in umre 145 žensk. Najpomembnejši razlog za tako visoko umrljivost je pozna postavitev diagnoze, ko je bolezen že v napredovalem stadiju.

Raziskave, ki so preučevale različne presejalne teste z namenom zgodnjega odkrivanja raka jajčnikov še pred pojavom zdravstvenih težav, niso dale uspešnih rezultatov. Torej kljub napredku medicinske diagnostike se raka jajčnika še vedno ne da odkrivati dovolj zgodaj, da bi lahko zmanjšali umrljivost za to boleznijo.

Tako kot drugje v razvitem svetu se tudi v Sloveniji glede na podatke Registra raka v zadnjih 10 letih opaža rahlo upadanje števila obolelih. Razlogi za to niso jasni.

Pogovarjali smo se z dr. Ksenijo Strojnik, dr. med., spec. klinične genetike in internistične onkologije, z Oddelka za onkološko klinično genetiko pri Onkološkem inštitutu Ljubljana. Za začetek je povedala, da gre žal za bolezen, ki v zgodnji fazi običajno ne povzroča težav.

»Občutek napihnjenosti ali zgodnje sitosti, bolečine v trebuhu, prebavne težave ali spremembe v pogostosti uriniranja so najpogostejše težave, ki se pojavijo pri bolnicah z rakom jajčnikov, vendar večinoma šele pri napredovali bolezni. Te težave so nespecifične – to pomeni, da niso značilne za raka jajčnika in se pojavljajo tudi pri drugih boleznih, kot na primer boleznih prebavil ali sečil,« pojasni naša sogovornica in poudari, naj ženska, če opaža enega ali več naštetih znakov ali simptomov, ki so nastali na novo in se pojavljajo skoraj vsak dan, poišče zdravniško pomoč, da se opravi ustrezna diagnostika.

Kaj botruje tej bolezni?

Kateri so najpogostejši dejavniki tveganja za to bolezen? »Najpomembnejši dejavniki tveganja so starost ženske in genetski dejavniki. Najpogostejši epitelijski tip raka jajčnikov se pojavlja pri starejših ženskah pri povprečni starosti 63 let.

Glede na rezultate naše analize na večjem vzorcu slovenskih bolnic z rakom jajčnikov in jajcevodov pri skoraj četrtini iz vzorca krvi ugotovimo prisotnost zarodne okvare v genih BRCA1 in BRCA2, ki ju povezujemo tudi z večjo ogroženostjo za raka dojk. Redko pa se rak jajčnikov pojavlja tudi pri nekaterih drugih dednih sindromih, kot je npr. sindrom Lynch, kjer se v družini pojavljata predvsem rak debelega črevesa ali rak danke ter rak maternice (endometrija),« razlaga dr. Strojnik in nadaljuje, da je povprečna starost bolnic z dedno obliko raka jajčnikov nižja kot v splošni populaciji bolnic.

Tveganje je lahko nekoliko povečano tudi pri ženskah, ki niso rodile, pri endometriozi, po predhodnem zdravljenju z radioterapijo v predelu medeničnega obroča, pri izpostavljenosti azbestu ter pri kadilkah, medtem ko lahko uporaba oralnih kontraceptivov, dojenje ter podvezovanje jajcevodov tveganje nekoliko znižajo.

Ali se lahko tveganje za rak jajčnikov zmanjša še na kakšen način?

»Najučinkoviteje zmanjšamo tveganje za razvoj raka jajčnikov s preventivno kirurško odstranitvijo jajčnikov in jajcevodov, kar pa pri mlajših vodi v sterilnost in težave oziroma zaplete zgodnje menopavze, zato je ta poseg primeren le za ženske z veliko ogroženostjo za tega raka (npr. pri nosilkah zarodnih genetskih okvar ali pri ženskah z obremenjujočo družinsko anamnezo raka jajčnikov in jajcevodov),« še pove dr. Strojnik.

Diagnosticiranje in zdravljenje

Kot je dejala dr. Strojnik, je izbira ustreznega zdravljenja močno odvisna od tipa oziroma podtipa raka jajčnikov ter razširjenosti bolezni. »Zato je ob vsakem sumu na raka jajčnikov potrebna napotitev v eno izmed treh terciarnih ustanov (Onkološki inštitut, Univerzitetni klinični center Ljubljana in Univerzitetni klinični center Maribor), kjer opravijo potrebno slikovno in patohistološko diagnostiko in tudi začnejo zdravljenje.

Temeljno zdravljenje predstavlja operacija, po možnosti radikalna oziroma brez ostanka bolezni, čemur v večini primerov sledi dopolnilno sistemsko zdravljenje s kemoterapijo ter tarčno terapijo. Če je bolezen ob postavitvi diagnoze že tako razširjena, da je z operativnim posegom ni mogoče v celoti odstraniti, se zdravniki odločijo za pričetek zdravljenja s kemoterapijo, da dosežejo zmanjšanje bolezni in operabilnost tumorskega tkiva.«

Molekularna diagnostika

Molekularna diagnostika ima za zdravljenje raka jajčnikov poseben pomen. Za kakšno diagnostiko gre in kako poteka? Dr. Ksenija Strojnik: »Pri bolnicah z rakom jajčnikov je lahko izvid genetskega testiranja pomemben tako za izbiro najučinkovitejšega zdravljenja kot tudi za ugotavljanje morebitnega dednega vzroka bolezni, da bi tako posameznico in njene krvne sorodnike lahko preventivno obravnavali.

Na Onkološkem inštitutu smo uvedli klinično pot genetske obravnave, pri katerih že lečeči onkolog naroči genetsko testiranje iz tumorja jajčnika, ki ga opravijo v Laboratoriju za molekularno diagnostiko Onkološkega inštituta. Na tak način onkolog hitreje pride do izvida, ki ga potrebuje za načrtovanje zdravljenja.

Če genetski test iz tumorja pokaže prisotnost genetske okvare, je ta lahko omejena le na tumor (t. i. somatska različica), ali pa je prisotna tudi v drugih tkivih, vključno s spolnimi celicami (t. i. zarodna različica). Slednja se lahko deduje na potomce, ki imajo v takem primeru 50 % možnosti dedovanja. Klinični genetik z Oddelka za onkološko klinično genetiko pregleda izvid genetskega testa iz tumorja in ob upoštevanju rakov, ki se v družini pojavljajo, oceni, ali je potrebna še dodatna genetska obravnava. V tem primeru bolnico povabimo na posvet v ambulanto Oddelka za onkološko klinično genetiko, kjer ji ponudimo še testiranje iz vzorca krvi. Če potrdimo prisotnost tumorske različice še v vzorcu krvi, to pomeni, da gre za tako imenovani dedni rak jajčnikov. Testiranje nato ponudimo še ostalim krvnim sorodnikom, če se za to odločijo.«

Preventivna odstranitev jajčnikov

Kaj sledi, če ugotovijo, da genetske okvare obstajajo tudi pri sorodnikih? »Ker žal še nimamo uspešnega zgodnjega odkrivanja tega raka, nosilkam genetskih okvar ponudimo možnost preventivne odstranitve jajčnikov in jajcevodov v skladu s slovenskimi in mednarodnimi priporočili. Starost, pri kateri priporočamo preventivno operacijo, je odvisna od reprodukcijskih želja posameznice in vrste genetske okvare. V odvisnosti od ugotovljene genetske okvare jim na Onkološkem inštitutu ponudimo možnost spremljanja za zgodnje odkrivanje tudi drugih rakov, za katere so bolj ogroženi, in možnost dodatnih preventivnih operacij, če te obstajajo,« je pojasnila dr. Strojnik.

Dodala je še, da na genetsko obravnavo lahko pridejo tudi zdrave posameznice oziroma posamezniki iz družin, kjer se pojavlja rak jajčnikov. V takem primeru pri osebnem zdravniku ali ginekologu pridobijo napotnico in navežejo stik z njihovo ambulanto. Najprej izpolnijo vprašalnik o pojavljanju rakov v družini, na osnovi tega nato klinični genetik indicira genetsko testiranje in se tudi odloči o vrstnem redu testiranja. Rezultat je namreč najbolj poveden, če ga lahko opravijo pri že oboleli osebi, zato vnaprej testirajo obolelo sorodnico, če je to le mogoče.

 

Vrste zdravljenja


Kirurško zdravljenje

Zdravljenje se običajno začne z operacijo. Kirurg poskuša popolnoma odstraniti vse tumorske spremembe v trebušni votlini. Pri zelo napredovalih tumorjih pa popolna odstranitev vseh zasevkov ni mogoča. Pri zgodnjem raku jajčnikov oziroma jajcevodov se opravi odstranitev tumorja, obeh jajčnikov z jajcevodi, maternice, bezgavk in vseh vidnih zasevkov v mali medenici. Le izjemoma je lahko operacija manj obsežna – pri mlajših ženskah, ki si želijo imeti otroka in imajo bolezen omejeno le na en jajčnik.

Pri napredovali bolezni je potrebno popolnoma odstraniti tumor in vse zasevke v trebušni votlini. Za to je potrebno včasih odstraniti tudi del črevesja, jeter in vranice. Taka operacija ima lahko veliko stranskih učinkov, zato lahko nekatere bolnice pred operacijo prejmejo kemoterapijo z namenom zmanjšanja obsega bolezni.

Sistemsko zdravljenje

Kemoterapija je sistemsko zdravljenje z zdravili citostatiki, ki uničujejo rakave celice, s preprečevanjem njihove delitve in rasti. Delujejo pa tudi na zdrave celice, predvsem tiste, ki se hitro delijo. Zato povzročajo različne stranske učinke.

Tarčno zdravljenje

Tarčna zdravila imajo v primerjavi s citostatiki manj stranskih učinkov, saj delujejo ciljano na tumorske celice. Pri zdravljenju napredovalega raka jajčnikov in jajcevodov se uporablja zdravilo bevacizumab, ki zavira rast novih žil tumorja. V zadnjih letih je zdravljenje napredovalo in so na voljo novejša zdravila, in sicer so to zaviralci PARP, ki se uporabljajo za vzdrževalno zdravljenje. Vsa ta zdravila so na voljo v Sloveniji in jih zdravnik izbere glede na posamezno bolnico.

Obsevanje

Obsevanje se občasno uporablja kot dopolnilo kirurgiji in sistemskemu zdravljenju. Paliativno obsevanje pa se uporablja pri razširjeni bolezni z namenom lajšanja simptomov.

ABC

A Gre za bolezen, ki v zgodnji fazi običajno ne povzroča težav.

B Izbira zdravljenja je odvisna od tipa oziroma podtipa raka jajčnikov ter razširjenosti.

C Po molekularni diagnostiki nosilkam genetskih okvar ponudijo preventivno odstranitev jajčnikov in jajcevodov.

Ne spreglejte

Probiotiki ABC
Naše črevesje ni le prebavni organ, temveč je del našega imunskega sistema, saj je odgovorno za kar 80 odstotkov naše
Preberi več
Atopijski dermatitis je kronična vnetna bolezen kože, kjer se pojavljajo srbeča, ekcematoidna žarišča po telesu. Poudariti je treba, da bolezen
Preberi več
Stres lahko opredelimo, kot vsako vrsto spremembe, ki povzroči fizično, čustveno ali psihološko obremenitev. Je odziv našega telesa na vse,
Preberi več
Prihod novorojenčka je izjemen dogodek, ki gotovo spremeni življenje in ritem družine. Starši se pripravijo nanj, a še vedno se
Preberi več
Je vaš vidi zamegljen ali neizostren? Se vam barve zdijo blede in neizrazite? Vam očala ne služijo več? Se vam
Preberi več
Urogenitalni raki se histološko zelo razlikujejo, to pomeni, da je patogenetski razvoj vsakega od njih različen. Tudi če rak izvira
Preberi več
Astma je ena najpogostejših kroničnih bolezni, ki prizadene tako otroke kot odrasle. Po ocenah Svetovne zdravstvene organizacije na globalni ravni
Preberi več
Bolnice, pri katerih je bil rak dojk prisoten v družini oziroma so njihove prednice zbolele za tem rakom, imajo večje
Preberi več