Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content

Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content

Normalna srčna frekvenca v mirovanju je od 60 do 90 utripov na minuto, nekateri uvrščajo tudi število 100 utripov na minuto med normalne. Srčna frekvenca odraža ravnotežje med simpatičnim in parasimpatičnim živčevjem. Laično bi lahko rekli, da ohranja ravnotežje med živčevjem, ki poganja naš organizem v času stresa ali kadar je potreba po akciji (simpatično živčevje), in živčevjem, ki deluje v času mirovanja (parasimpatično živčevje). Ravnotežje med tema dvema odraža naš srčni utrip v mirovanju.

Avtorica: Maja Korošak

Drugače je s srčnim utripom med obremenitvijo. Takrat utrip naraste, saj mišice zahtevajo več kisika v krvi, ki jo poganja srce. Zato se število srčnih utripov poveča. Formula za najvišje število utripov pri obremenitvi je: 220 utripov minus starost. Razpon med srčno frekvenco v mirovanju in srčno frekvenco v maksimalni obremenitvi se imenuje zmogljivost. Zmogljivost s starostjo upada in pri nekom, ki je star 20 let, srce pri maksimalni obremenitvi utripne do 200-krat, pri nekom, ki je star šestdeset let, pa le še 160-krat. Razpon srčne frekvence v mirovanju in srčne frekvence v maksimalni obremenitvi je tako manjši in tudi zmogljivost je s tem manjša.

Pogovarjali smo se z dr. Draganom Kovačićem, dr. med., spec. interne medicine in spec. kardiologije in vaskularne medicine, predstojnikom Kardiološkega oddelka v Splošni bolnišnici Celje. Kaj vpliva na srčno frekvenco, da postane prenizka ali previsoka? »Veliko fizioloških ali tudi bolezenskih vzrokov vpliva na to, da se srčna frekvenca spremeni in začne povzročati težave. Že vsakodnevni stres lahko dvigne frekvenco, prav tako poživila, kot so kava, pravi čaj, pa tudi čustva, kot so veselje, žalost, bolečina …

V spanju je srčna frekvenca zelo nizka, prav tako med prebavljanjem hrane in počitkom,« pove dr. Kovačić in nadaljuje, da je drugače, če gre za bolezenske vzroke. »Težave nam lahko povzročata tako zelo visoka ali zelo nizka srčna frekvenca. Problemi, ki jih zaznajo bolniki, so po navadi omotice, nestabilnost ali celo izguba zavesti, in te enake simptome lahko povzročata zelo hiter ali zelo počasen utrip. Pri počasnem utripu srce ne zmore pognati dovolj krvi do organov. Srce se namreč polni v času med dvema utripoma in če je ta razmik zaradi visoke frekvence zelo kratek, se ne more dovolj napolniti. Pri frekvenci 200 utripov na minuto bo zato srce povzročilo enake simptome, kot če bi utripalo počasi. Naše srce je torej črpalka, ki najbolje deluje med 60 in 100 utripi na minuto, pri višjih frekvencah pa se že začnejo pojavljati težave,« pojasni dr. Kovačić.

Odraža dogajanje v telesu

Dolgoročno so odstopanja od normalne srčne frekvence odraz dogajanja v telesu in pri tem je pomemben parameter visok srčni utrip v mirovanju. Po Kovačićevih besedah ta odraža pretirano aktivacijo simpatičnega živčevja, kar pomeni, da je telo pod nenehnim stresom, ki ga lahko povzroča denimo srčno popuščanje. »Telo nenehno čuti, da oslabela srčna mišica ne črpa dovolj in to nadomesti s povišanim srčnim utripom. V tem primeru je povišan srčni utrip le simptom in ne bolezen, ki kaže na to, da je celotno telo pod nenehnim stresom. Podobno se dogaja pri okvarjenih srčnih žilah. Pri kroničnih bolezenskih stanjih je torej srčna frekvenca eden od simptomov dogajanja in poskušamo jo zavirati z zdravili, ki hkrati znižujejo utrip in simpatično aktivacijo, to so beta blokatorji. Ta zdravila zelo dobro zvišujejo stopnjo preživetja bolnikov.«

Kronična aktivacija simpatičnega živčnega sistema je torej škodljiva in slabša napoved. Kot pove naš sogovornik, sodobna znanost prihaja do spoznanja, ki so ga poznali Kitajci že pred tisoči leti: vsi prihajamo na ta svet z določenim številom utripov. »Višji srčni utrip pomeni, da to število utripov prej porabimo. To zagotovo velja za srčne bolnike, ki imajo okvarjene srčne žile in oslabljeno srčno mišico. Pri teh bolnikih si želimo doseči srčno frekvenco od 55 do 60, zagotovo pa pod 70.«

Vpliv stresa in izgorelosti

Kaj pa duševni stres in izgorelost, kako vplivata na srčno frekvenco? Dr. Dragan Kovačić: »Duševni stres spada med aktivatorje simpatičnega živčnega sistema. Kratkotrajni stres, ki pomaga pri reševanju neke situacije in človeka motivira za akcijo, ne vpliva slabo. Dolgotrajni stres, ki pomeni dolgotrajno zvišanje frekvenc, pa povzroča težave in skrajšuje življenjsko dobo. Zato sodobna priporočila glede telesne dejavnosti gredo v smeri intervalne dejavnosti, in ne skrajne. Pri skrajnem stresu, ki traja dovolj dolgo, se v kri sprosti toliko adrenalina, da lahko povzroči motnje ritma, ki so lahko tudi nevarne, še posebno če je v ozadju še ne prepoznana bolezen. Zato se danes ekstremni športi nekoliko manj priporočajo, kot so se včasih.«

Vpliv na kardiovaskularne zaplete

Kako pa povišana ali znižana srčna frekvenca vplivata na kardiovaskularne zaplete? »Največ zapletov nastopi pri srčnem popuščanju in pri bolezni koronarnih žil. Če je srčna frekvenca nad 70, je pri bolnikih, ki imajo okvarjene koronarne žile, dvakrat več infarktov, kot pri bolnikih s srčno frekvenco pod 70 utripov na minuto. Visoka srčna frekvenca torej zvišuje število zapletov,« pojasni kardiolog in doda, da z redno telesno aktivnostjo lahko srčno frekvenco znižamo, saj ugodno vpliva na simpatikus in na srčno frekvenco.

Ali srčna frekvenca vpliva na srčno popuščanje? »Da, vpliva slabo, kajti srčno popuščanje že samo po sebi aktivira simpatični živčni sistem, srčna frekvenca pa je neke vrste merilo, ki pove, do katere mere je uspelo simpatični živčni sistem obvladati. Če je srčna frekvenca več kot 60 utripov na minuto, je to slabše, kot če je med 55 in 60. V slednjem primeru je simpatični živčni sistem obvladan in ne bo več povzročal škode na srčni mišici.

Pri prebolevanju viroze, na primer, srčna mišica oslabi in ne črpa dovolj krvi. Telo to zazna in sproži iz nadledvične žleze adrenalin, ki povzroči, da srčna mišica začne močneje črpati. Nekaj dni ali nekaj tednov to človeku ustreza. Vendar ta adrenalin čez nekaj mesecev v srčni mišici povzroča brazgotine in tako bo čez čas srce začelo še slabše delovati, kot je prej. Na kratek rok povišana srčna frekvenca torej pomaga, dolgoročno pa ubija,« vpliv simpatičnega živčnega sistema na srčno frekvenco in zdravje srca pojasni dr. Kovačić.

Kako pa sta povezana povišan krvni tlak in srčna frekvenca? »Večinoma je tako, da vse, kar zvišuje krvni tlak, zvišuje tudi srčno frekvenco in nasprotno. Simpatikus ne samo da zvišuje srčno frekvenco, ampak tudi krči žile in zato se poviša tako krvni tlak kot tudi srčna frekvenca. Z zdravili beta blokatorji pa lahko zdravimo oboje. Vendar pa ta povezava med zvišanim krvnim tlakom in zvišano srčno frekvenco ni neposredna.

Podobno se zgodi v primeru srčnega infarkta. »Pri srčnem infarktu se ena od žil zamaši in potem mišica, ki jo ta žila prehranjuje, začne odmirati, odmre že v šestih urah. Ta del srca se potem ne krči več in če je dovolj velik, lahko povzroči težave, kot so dušenje in otekanje nog, padec v šok in nazadnje bolnik lahko tudi umre. Če en del srčne mišice ne dela, potem srce kot celota slabše črpa kri, telo to zazna kot slabši pretok in sproži adrenalin. Ta adrenalin potem začasno pomaga, z meseci pa začne uničevati zdravo srčno mišico in se začne proces srčnega popuščanja. Zato po nekaj dneh uvedemo zdravila beta blokatorje, ki zavirajo delovanje adrenalina na srčno mišico, da bolnik ne bi utrpel škode na srcu,« pove dr. Kovačić.

Kako torej srčna frekvenca vpliva na kardiovaskularno umrljivost? »Na splošno velja, da je nižja srčna frekvenca ugodnejša za srčno-žilne bolnike, izjemno pomembno je to pri bolnikih s srčnim popuščanjem in s koronarno boleznijo, priporočljivo pa je tudi pri drugih bolnikih. Zato srčnim bolnikom priporočamo redno telesno dejavnost vsaj tri- do petkrat na teden, skupno vsaj 150 minut zmerne vadbe. Pri bolnikih, kjer je preživetje odvisno od srčne frekvence, pa so seveda nujna tudi zdravila, večinoma beta blokatorji, lahko tudi kalcijevi antagonisti in ivabradin.

Omejimo negativni stres

Kako ravnati, da preprečimo povišano ali znižano srčno frekvenco? Kaj lahko sami naredimo za to? »Skrbimo za to, da znižujemo klasične dejavnike tveganja za srčno-žilne bolezni, torej skrbimo za primerno telesno težo, redno telesno vadimo, uredimo bolezni, kot sta hiperholesterolemija ali diabetes in na splošno zdravo živimo. Omejimo negativni stres,« svetuje dr. Kovačić in ob tem omeni tudi sindrom strtega srca ali sindrom takotsubo, kot dokaz, kako močno lahko stres škoduje našim organom. »Zaradi strtega srca človek dejansko lahko tudi umre. To je skrajen primer, kako lahko stres vpliva na srce, ko se to srce spremeni v nekakšno vrečo, ki ne črpa več. Sprememba se lahko zgodi tudi v pol ure in je vidna na srcu. Ta sindrom dokazuje, da ima stres velik učinek na telo, večji, kakor se ga zavedamo.«

Kdaj je ob težavah s srčno frekvenco treba ukrepati? »Ukrepati je treba takrat, ko bolnik zazna zelo visoko število ali zelo nizko število utripov ter ob tem hkrati začuti težave, kot so vrtoglavice, omotice, bolečine, dušenje, zmanjšana zmogljivost … Telo daje neke signale, da minutni volumen srca ni zadosten. Samo zmanjšana frekvenca utripa pa ni indikacija za pregled, saj imajo na primer nekateri športniki frekvenco srčnega utripa v mirovanju le 50,« še poudari naš sogovornik.

 

Kakšno frekvenco ima srčni spodbujevalnik?

Pri bolnikih, ki jim vsadijo srčni spodbujevalnik, gre za zelo različne skupine. »Nekaterim prevodni sistem dobesedno ugasne in tem bolnikom s srčnim spodbujevalnikom uravnajo srčno frekvenco. Tudi pri teh še obstaja mehanizem, da se ob naporu srčna frekvenca poveča. Večina bolnikov pa dobi srčni spodbujevalnik kot zaščito pred nizkimi frekvencami, pri teh bolnikih obstaja določena spodnja meja utripa, pod katero srčni utrip ne sme iti, s svojo vključitvijo srčni spodbujevalnik namreč tega ne dovoli,« pojasnjuje dr. Kovačić.

ABC

A Zmogljivost je razpon med srčno frekvenco v mirovanju in srčno frekvenco v maksimalni obremenitvi.

B Pri visoki frekvenci utripov na minuto srce povzroči enake simptome, kot če utripa prepočasi.

C Če je srčna frekvenca nad 70, je pri koronarnih bolnikih dvakrat več infarktov kot pri tistih, katerih število utripov je pod 70.

Ne spreglejte

Za svoje plovilo moramo poskrbeti že na začetku sezone. Začnite sezono brez skrbi s spomladanskim čiščenjem. V zaprtih prostorih lahko
Preberi več
Vas zanima edinstvena klimatska naprava na trgu, s katero boste varčno ogrevali in hladili prostore ter hkrati prečistili zrak v
Preberi več
Srčno popuščanje je bolezen, pri kateri srčna mišica zaradi oslabljenosti ne more dovolj učinkovito poganjati krvi po telesu. Avtorica: Maja
Preberi več
Spondiloartritisi so skupina kroničnih vnetnih revmatskih bolezni, ki si delijo podobno klinično sliko in prizadenejo predvsem hrbtenico in periferne sklepe.
Preberi več
Astma je kronično obolenje dihalnih poti, za katero je značilno astmatsko vnetje, ki je prisotno tako v velikih kot v
Preberi več
Kaj lahko storimo, da preprečimo aterosklerozo, da preprečimo aterosklerotično srčno-žilno bolezen, in kako lahko ukrepamo, da se tako huda dogodka,
Preberi več
Pri raku jajčnikov gre za skupino malignih tumorjev jajčnika, ki se sicer delijo na več tipov ter podtipov. Daleč najpogostejši
Preberi več
Srce je mišična črpalka, ki poganja kri po telesu – tako skozi pljuča, ko omogoča nasičenje krvi s kisikom, kot
Preberi več