Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content
Search in posts
Search in pages

Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content
Search in posts
Search in pages

»Neprestano mi teče iz nosu. Ta trdovraten prehlad se mi pojavi vsako zimo in se ga ne znebim do pomladi«. Prehlad ali kaj drugega? Morda se pa spopadate s katero od alergij, ki ima kar nekaj obrazov, a vsem je enak povod za nastanek tegob, ki se imenuje histaminska reakcija.

Alergije in reakcije, ki jih v človeškem organizmu sprožijo alergeni, pa so še kako znani sogovornici, prof.dr. Emi Mušič,dr.med. katere strokovno delo obsega predvsem področje pnevmologije in alergologije in kot redna profesorica na ljubljanski medicinski fakulteti številnim bodočim zdravnikom posreduje svoje dolgoletno raziskovalno znanje. To znanje učinkovito uporablja tudi v praksi, saj že vrsto let kot strokovnjakinja, zaposlena v Bolnišnici Golnik, pomaga poiskati vzroke marsikateri nadlogi, ki pesti bolnike. S številnimi članki, priročniki ter z izdano knjigo Živimo z alergijo, pa je pomagala že mnogim obolelim, da lažje (so)bivajo z alergeni. Nekatere podrobnosti je iz svoje velike zakladnice znanja in izkušenj delila tudi z nami …

 

Avtor: Damijana Škrlj

 

Kaj sploh so alergije?

V biološkem procesu, ki ga imenujemo alergija, se človekov organizem s svojim odzivanjem upira določenim snovem iz okolja. Te snovi so alergeni in jih vdihavamo, uživamo s hrano, dobivamo kontaktno na kožo, jih uživamo z zdravili ali z različnimi biološkimi snovmi. Alergeni so beljakovine ali pa na beljakovine pripete druge snovi in le taka biokemična struktura lahko v telesu sproži preobčutljivostni, torej alergijski odziv, pri čemer se v telesu sprošča histamin. Histamin se sicer sprošča tudi pri drugih, alergijam podobnih odzivih telesa, ki pa jih imenujemo  psevdoalergije. V alergoloških ordinacijah se srečujemo z zelo pisano paleto pojavov bolezni in vzrokov, ko so si pojavi sicer lahko nekoliko podobni in dajejo vtis alergije, a jih je treba v skladu z možnostmi čim ustrezneje opredeliti, saj sta od tega v nadaljevanju odvisna tako diagnostika kot tudi kasnejše zdravljenje.

 

Omenjate psevdoalergije. Na katere snovi pa se organizem odziva podobno kot v primeru alergijske reakcije?

Predvsem na živila, ki vsebujejo salicilno kislino, ki se imenuje tudi aspirin v živilih. Salicilno kislino najdemo v endiviji, radiču, zelenih olivah, šampinjonih, redkvi, bučkah, tudi nekaterih vrstah paradižnika, redkvici, cvetličnem ohrovtu, čebuli, beluših, v rozinah, malinah, rdečem ribezu, marelicah, pomarančah, ananasu, brusnicah, kosmuljah, vrtnih jagodah, največ pa je je v kariju, pekoči papriki, origanu, gorčici ter v cimetu.

Psevdoalergijo povzročajo tudi živila, ki vsebujejo sulfite. V to skupino živil pa spadajo suho sadje, želeji, vložena zelenjava, belo in rdeče vino, čips, jedilni kis, koncentrati citrusov, slaščičarski izdelki, moke, slad, soja v različnih oblikah, ječmenov slad, kvasovke, guar, kalčki, konzervansi ter barvila. Govorimo o pretežno industrijsko pridelanih izdelkih in industrijsko vloženih hranilih, saj domači izdelki običajno ne vsebujejo sulfitov.

 

Torej lahko zelo podobni simptomi nakazujejo na zelo različne odzive organizma, kar pa laiki vse dojemamo kot alergijo?

Predvsem govorimo o podobnosti histaminskih učinkov. Histamin je namreč snov, ki se sprošča v alergijskemu procesu in se kaže v pordečitvah kože, hitrejšem utripanju srca, srbenju nosu, kihanju, včasih tudi kot kašelj, težje dihanje, prebavne motnje, bolečine, napenjanje v prebavilih, tudi v obliki prepogostega odvajanja blata, driskah. Govorimo torej o paleti simptomov, ki jih pripisujemo histaminu. Pri težjih alergijskih reakcijah, ki jih povzroči histamin, se nam zniža tudi krvni tlak, saj histamin povzroči razširjenje ožilja. Kadar pa se “cevi” razširijo, pritisk v „ceveh“ pade, kar občutimo kot omotico ali celo nezavest. Te odzive organizma lahko doživi tudi zelo razburjen ali nervozen človek, kar vpliva na srčno-žilni sistem, to pa že zahteva resno obravnavo.

 

Ali lahko govorimo, da so vse to simptomi, ki nakazujejo, kdaj k zdravniku?

Absolutno! Zelo neprimerno je, da ljudje teh težav ne rešujejo pri zdravnikih, saj »alternativci« pogosto niso dovolj usposobljeni, da bi znali prepoznati vzroke za nastanek pojavov, ki nakazujejo neko neravnotežje v telesu. Tako se lahko diagnoza prave bolezni zavleče daleč naprej, medtem pa se oseba srečuje s težkimi težavami in z bistveno slabšo kakovost življenja.

 

Kako pa je s histaminom: ali je prisoten tudi drugje v naravi?

Histamin se nahaja tudi v hrani in ga tako uživamo tudi s hrano. Nahaja se v mnogih živilih in sicer v alkoholu (vino, pivo, šampanjec), v prekajenih, konzerviranih ribah, ribjih omakah, v pici, prekajenem in predelanem delikatesnem mesu (salame, šunka, klobase), v kislem zelju, v nekaterih vrstah zelenjave (paradižnik, jajčevec, špinača, grah, avokado, gobe, konzervirana zelenjava, nekatere vnaprej pripravljene kupljene solate). Histamin najdemo tudi v jagodah, bananah, marelicah, hruškah, v papaji, kiviju, ananasu, mangu, rdečih slivah, citrusih (mandarine in grenivke), v vinskem in balzamičnem kisu, v sojinih omakah, v sirih, gorčici, kečapu, sončničnih semenih, čokoladi/kakavu, v kavi, črnih in aromatiziranih čajih, kruhu in slaščicah, narejenih s kvasom, ter v arašidih, indijskih oreščkih in orehih.

 

Je alergija lahko smrtno nevarna?

Načeloma ne, čeprav lahko povzroči ogrožajoča stanja, tako imenovane anafilaksije. To so najtežja stanja sistemske alergijske reakcije, ko organizem na vnos enega alergena reagira z vsemi svojimi sistemi: od srca, ožilja, pa do tako imenovane šokovne reakcije, anafilaktičnega šoka, ki se lahko konča z odpovedjo srca in dihanja. Ta stanja povzročajo nekateri kritični alergeni, med katere npr. sodijo strupi v pikih os, čebel in sršenov, nekatera zdravila, lahko se nahajajo tudi v določeni hrani, med katero prednjačijo arašidi, določeni oreščki in podobno.

 

Ali se da alergije dokončno pozdraviti?

Alergiji se lahko po robu postaviš šele, ko spoznaš, kaj jo povzroča. Pri preprečevanju bolezni je torej diagnostika ključnega pomena in zdravljenje, ki temu sledi, običajno zelo enostavno: izogibanje alergenu in bolezni ni več. Žal pa se nekaterim alergenom preprosto ni mogoče izogniti, saj so del našega prostora, v katerem živimo. Pri teh alergenih se poslužujemo farmakološke terapije, ko s kemičnimi sredstvi lajšamo prej navedene simptome. S specifično imunoterapijo (SIT), najbolj učinkovito terapijo, s katero se nagovarja človekov organizem, da se na alergen pretirano ne odziva s histaminskimi pojavi, se avtentično dokazanemu vzročnemu alergenu najbolje postavimo po robu. Sicer pa se procesi oz. reakcije na alergen od osebe do osebe razlikujejo, pri čemer lahko z raziskavami ugotovimo, koliko je ta oseba ob srečanju z določenim alergenom ogrožena. Bolj ko se kaže za človeka ogrožajoče stanje, verjetneje je, da bomo uvedli specifično imunoterapijo.

 

Kako pa delujejo alergeni na naše sluznice: na dihanje?

Predvsem se sluznice odzivajo na alergene, ki jih vdihavamo in praviloma v času alergenov v zraku najprej povzročajo alergijski nahod, alergijske pojave v nosu, ki jih poznamo kot srbenje v nosu, kihanje, izloček iz nosu, v času. Alergeni v zraku so glede na letni čas zelo različni in so odvisni od cvetenja in cvetnega prahu dreves, grmovnic, trav, alergije pa povzročajo tudi plesni in stalno prisotne pršice. Alergije se pojavljajo celo leto in imamo glede na letne čase kar po tromesečjih že poznane alergene. Tudi tukaj so možne zamenjave in sicer se npr. alergijske reakcije v zimskem času pogosto obravnava kot navadne prehlade in pojave v nosu, pri čemer se vzroka za t.i. »prehlad« s čaji ne da odpraviti in težava ostaja, ker se pravega vzroka za izcedek iz nosu in podobne težave ne ugotovi.

 

Omenili ste pojav alergenov po trimesečjih. Kako bi jih opredelili?

Prvi val peloda v zraku nas doleti v spomladanskem času, nekako od januarja do marca, ko je najbolj vodilni alergen v zraku pelodni cvet leske, ki prva cvete. Sledijo ji brest, jelša in vrba, na Primorskem pa v istem času cvetijo hudo alergogene cipresovke, ki se nahajajo okrog nekaterih objektov in pokopališč. Leska sodi v botanični rod brezovk, kamor poleg nje sodijo še breza, jelša in gaber. V tem času nas po vrtovih z rumenimi cvetovi razveseljujejo sicer skromne in nezahtevne, a za alergike obremenjujoče forzicije, katere sorodniki so oljka, španski bezeg, liguster-kalina ter jesen. V tem času se pojavljajo alergijski rinitis, rinokonjunktivitis, ob sočasnih virozah pa še kašelj, ki lahko traja več tednov in je potencialen znanilec astme.

V drugem valu, okrog prvega maja, prevladujejo predvsem breza, ki je najpogostejši in najmočnejši sprožilec alergij, znana pa je po tem, da ima navzkrižne molekularne povezave na njen pelod z različnim sadjem in zelenjavo iz botaničnih vrst razhudnikovk (paradižnik, krompir, jajčevec, paprika, poper, čili), rožnic (jabolka, breskve, marelice, jagode, češnja, mandeljni, hruške, slive, črni ribez), kobuljnic (zelena, peteršilj, korenje, janež, kumina, koper, luštrek). Govorimo o navzkrižnih alergijah med cvetnim prahom v zraku in hrano. Tej hrani ter okolju v sončnem, vetrovnem vremenu se mora oseba, obremenjena s to alergijo, v času cvetenja breze izogibati. Tem alergenom se pridružujejo še topol, bukev in jesen.

Tretji val alergenov v zraku spada v poletje, v maj, junij, in ga sestavljajo cvetoče trave ter žita, ki so v botaničnem sorodstvu s travo. Tukaj se že lahko sklepa tudi na nadaljnjo alergijo na moko, najpogosteje na pšenično in rženo, lahko pa tudi na ovsene kosmiče, ječmen, koruzo in riž. V tem času pa so kot alergen pojavlja tudi cvetoča oljka.

Jesenski alergeni (avgust, september) tvorijo četrti val. Sem sodijo pelodi cvetočih plevelov (metlika, krišina, navadni pelin, koprive, kislice in trpotec), ambrozija, navadni pelin ipd. V tem času zaradi manjše vročine in večje vlage ter ob gnitju rastlinja nastopijo idealni pogoji za razvoj plesni, katerih spore se nahajajo v zraku. Spore plesni nas lahko spremljajo tudi pozimi, saj nekatere plesni životarijo celo na ledenih rožah na oknu, pa tudi na ledu v hladilniku, od koder se spore plesni z odpiranjem vrat hladilnika sproščajo v bivanjski prostor.

Preobčutljivi organizem pa lahko alergenske procese izvaja še več tednov po že zaključenem cvetenju rastline, ki je s svojim pelodom sprožila reakcijo organizma.

 

Omenili ste navzkrižnost med alergeni breze in določenimi botaničnimi vrstami. Ali poleg te poznamo še kakšne navzkrižnosti?

Morda bi omenila še navzkrižnost med pršicami in morskimi sadeži, potem navzkrižnost med alergeni lateksa in sadja, pa navzkrižnost med ptičjimi in jajčnimi beljakovinami ter navzkrižnost med pelodi, medom in izločki žuželk. V posebno kategorijo pa spadajo skriti alergeni, ki se nahajajo v različnih hranilih. Industrijsko pripravljeni hrani je namreč dodana kopica različnih aditivov, ki živilom podaljšujejo življenjsko dobo, jim dajejo lepšo barvo in izboljšujejo njihov okus. Marsikje se skrivajo tudi sestavine plesni, katerih encimi se uporabljajo v mnogih živilih, sokovih in tudi zdravilih.

 

Kaj pa menite o soji kot alergenu, glede na to, da je že s stališča gensko spremenjenih organizmov težavno živilo?

Soja spada med stročnice in je pogost alergen, ki se skriva v mnogih živilih. Naj omenim vsaj nekatere: bonboni, krpice, različni kosmiči, hrustljavci, nahaja se v kolačih, biskvitih, prelivih, konzervah, industrijsko pripravljenih golažih in juhah, v polnilih in kremah, v namazih, uporablja se kot mesni nadomestek, nahaja se v moki, umetnih pijačah, mlečnih izdelkih in sojinih beljakovinah, hrani dojenčkov. Sojo najdemo v obliki olja v margarini, jedilnem olju, majonezi, jedilni masi, solatnih prelivih, ribjih konzervah, sojin lecitin pa v slaščicah, masti ter solatnih prelivih. Seznam jedil, v katerih se nahaja soja, je torej res dolg.

 

Morda nekaj besed o povezavi nikelj–alergije?

Nikelj je zelo razširjen, saj se že naravno nahaja v zemlji in je prisoten tudi v hrani, kot so kislo zelje, koleraba, stročnice, ovseni kosmiči, orehi in kakav. Osebam, preobčutljivim na nikelj, je odsvetovano uživanje sirov, klobas in paštet, sardin, kikirikija, slaščic, češenj, breskev in banan, mandljev, marcipana, lešnikov, orehov in pistacij, čokolade, kalčkov ter polnozrnatega kruha, peteršilja, belušev in soje, čaja, kakava, vina in piva. Sicer pa se nikelj nahaja tudi v konzervirani hrani, prisoten je v kovinah (znana je preobčutljivost na nakit, ki vsebuje nikelj) ipd. Nikelj je primarno kontaktni alergen, pri čemer se spremembe odražajo na površini kože, kot kontaktni dermatitis ali kontaktni ekcem. Pri nekaterih pa povzroči reakcijo pri uživanju živil z vsebnostjo niklja, pri čemer deluje kot sistemski alergen s histaminsko reakcijo – pojav pa se imenuje histaminska intoleranca. Ljudem, ki razvijejo občutljivost na nikelj, se hrano z vsebnostjo niklja odsvetuje. Se pa kot kontaktni alergen pojavljajo tudi krom (v usnju in cementu), sintetična vlakna, gumijasti izdelki, frizerski preparati in barve, dezodoranti, parfumi, konzervansi, gumijasti izdelki, tudi različna mazila in seveda kozmetika.

 

Ali se alergijo lahko podeduje?

Alergije na konkreten alergen kot bolezen se ne podeduje, podedujemo pa od svojih prednikov nosilno podlago, s katero se naše telo odziva in razvija preobčutljivost ali pa sposobnost upiranja alergenom. V primeru, da sta starša ali eden od njiju preobčutljiva na katerega od alergenov, ni nujno, da se bo naše telo s histaminsko reakcijo odzivalo prav na ta alergen – morda se bo organizem odzval na popolnoma drug alergen. Reakcija je možna, če smo v naših dednih markerjih v telesu dobili od staršev podlago, ki se bo odzivala alergijsko, bolezni same pa ne podedujemo: če  je imela mama npr. astmo, bo imel lahko otrok npr. koprivnico ipd.

 

Čemu pa lahko pripišemo porast pojava alergij?

Predvsem temu, da je naš današnji način življenja drugačen kot nekdaj, saj danes živimo v drugačnem okolju, se soočamo z drugačnimi snovmi, naš notranji sistem je v drugačnih ravnotežjih, uživamo popolnoma drugačno hrano, bivamo v drugače opremljenih stanovanjih kot nekoč, oblačimo se drugače in vse to je našemu telesu tuje. Že leta nazaj je nek znani profesor farmakologije dejal, da v telo ne moremo vnašati tujih snovi, ne da bi se naše telo temu uprlo ali se nad tem razburilo. To je ravno tako, kot če bi visoko tehnološko razdelani švicarski uri vstavili kolesce iz druge ure. Enako je s človeškim organizmom.

 

Katerih stvari pa naj bi se vsi ljudje (ne samo bolni) na splošno izogibali?

Zdravim ljudem, ki niso alergični, se z zunanjim okoljem ni treba posebej obremenjevati. Dobro pa je vedeti, ali obstaja verjetnost, da smo podedovali dedno podlago, ki se lahko histaminsko odziva in se temu ustrezno prilagodi življenje. V tem primeru je treba biti pozoren predvsem na to, da se izpostavljenosti alergenom po sezonah izogiba, da se opremi bivalno okolje brez alergenih snovi, brez posebnih akrilnih barv, da se uživa hrano, ki ne vsebuje kritičnih alergenov, kamor sodi soja, arašidi, določeni prepotentno uporabljeni konzervansi, alkohol: torej hrano, ki vsebuje veliko histamina, kamor sodi tudi praznična hrana, kozarec vina, šampanjec itd.

 

 

April, 2012

0 replies

Leave a Reply

Want to join the discussion?
Feel free to contribute!

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja