Število alergijskih bolezni se v zadnjih desetletjih drastično zvišuje. Po nekaterih podatkih naj bi nadloge, povezane z alergijskimi boleznimi, težile že več kot tretjino Evropejcev. Do leta 2050 pa naj bi eno izmed oblik alergijskih bolezni občutila že več kot polovica svetovnega prebivalstva. Zdi pa se, da so alergije predvsem težava zahodnega, gospodarsko razvitejšega sveta. V državah z nižjim življenjskim standardom, bodisi Aziji ali revnejših državah vzhodne Evrope, je primerov alergij neprimerljivo manj.
Avtorica: Nika Arsovski
Na pojavnost alergij v veliki meri vplivajo tudi okolijske spremembe, bodisi povišane povprečne temperature ali skrajni vremenski pojavi. Zaradi dvigovanja povprečnih temperatur je rasna doba rastlin vse daljša, alergeni pelodi so v zraku prisotni dlje časa, zaradi vse krajših zim pa se cvetenje rastlin in dreves začenja že v januarju. Tudi v Sloveniji je občutljivost na alergene vse bolj izrazita, z vse večjim onesnaževanjem pa alergeni pelodi postanejo še bolj potentni, zato je primerov alergijskega rinitisa ali senenega nahoda vse več.
Preberite tudi prispevek o preprečevanju in zdravljenju alergijskega rinitisa – ABCzdravja.si
Pogosto se spomladanske alergije tudi pri nas začno veliko pred prihodom pomladi. V celinskem predelu Slovenije se lahko alergeni pelodi pojavijo že v januarju, s cvetenjem leske in jelše. Cvetenje leske in jelše je odvisno od pogojev v zimskem času, cvetni prah se pojavi že ob daljših otoplitvah, ob topli zimi najprej začne cveteti leska, sledi ji jelša.
Kadar so zime hladnejše, se začetek sezone alergij prestavi na drugo polovico februarja, tudi začetek marca. Spomladi največ alergij povzročajo trave, drevesa in plevel. Med najpogostejšimi alergeni so cvetni prah jelše, breze, trav in ambrozije. Največja je vrednost cvetnega prahu v zraku med marcem in majem, ko se vetrocvetnim drevesom pridružijo tudi trave, katerih sezona se konča avgusta.
Koledar cvetnega prahu
Da bi lahko bolje preučili dogajanje zadnjih let, smo se obrnili na Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano (NLZOH), kjer že več let spremljajo obremenitev zraka s cvetnim prahom. Meritve beležijo na štirih merilnih postajah – v Izoli, Ljubljani, Mariboru in Lendavi. Dnevne meritve jim omogočajo pripravo napovedi in oceno teže sezone, ob tem pa tudi spremljanje morebitnih sprememb v daljšem časovnem obdobju.
»Sistematično spremljanje obremenitve zraka omogoča opazovanje poteka sezone cvetnega prahu na območju, ki ga pokriva merilna postaja. Na spletni strani NLZOH je objavljen koledar cvetnega prahu, ki prikazuje informacijo o začetku, trajanju in zaključku pričakovanega pojavljanja cvetnega prahu posameznih vrst rastlin. Koledarji so izdelani za posamezne merilne postaje, ker se področja meritev med seboj ločijo po vegetaciji, klimatskih razmerah, reliefu, vremenu in ne nazadnje po antropogenem vplivu na okolje,« pojasnjuje Anja Simčič iz Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano.
S pomočjo koledarja je mogoče določiti pričakovano obdobje pojavnosti določene vrste cvetnega prahu v zraku. Največja nihanja so opazna na začetku sezone pojavljanja cvetnega prahu in v višini povprečnih dnevnih obremenitev ter s tem povezani teži sezone.
Izsledki nihanja cvetnega prahu v zadnjih letih
»Na začetek sproščanja zrn vplivajo pretekle in trenutne vremenske razmere, predvsem temperatura zraka. V celinski Sloveniji se sezona pojavljanja alergenega cvetnega prahu začne s cvetenjem leske in jelše. Oglejmo si primer za merilno postajo v Lendavi. V zadnjih petih letih smo zabeležili najzgodnejši začetek cvetenja leske v letu 2018, ko se je sezona začela že v prvem tednu januarja, leto prej šele v drugi polovici februarja. Sezona jelše se je najzgodnejše začela 24. januarja 2018, najpozneje pa 21. februarja 2017,« pojasnjuje sogovornica z NLZOH.
Začetek sezon leske in jelše na merilni postaji Lendava, 2017–2021. Vir: NLZOH.
Ocena teže posamične sezone je v aerobiologiji ponazorjena v obliki letnega seštevka dnevnih obremenitev. Če poenostavimo, gre za količino cvetnega prahu, ki je bila registrirana v enem letu. Dejavniki, ki na letni seštevek vplivajo, so jakost cvetenja rastlin, velikost vira cvetnega prahu, tip vegetacije in vremenske razmere pred cvetenjem in med njim.
Primerjava letnih seštevkov za cvetni prah breze v Izoli, Ljubljani in Mariboru, 2017–2021. (Opomba: za leto 2020 podatki za Izolo niso na voljo). Vir: NLZOH.
Med najbolj alergogena drevesa se uvršča breza, saj je na alergen breze občutljivih med 10 in 20 % ljudi. Cvetenje breze se začne v začetku aprila, posamezno drevo pa lahko tvori ogromno količino pelodov, ki povzročajo nevšečnosti. »Cvetni prah breze je eden najpomembnejših virov alergenov cvetnega prahu dreves. Glede letnega seštevka v obdobju 2017–2021 izstopa lansko leto, ko smo v Ljubljani in Mariboru zabeležili dva- do trikrat manj cvetnega prahu breze kot leto prej. V aprilu 2021, v času cvetenja breze, hladno vreme in padavine niso bili naklonjeni sproščanju cvetnega prahu v zrak. V Primorju vsako leto zaznamo le malo cvetnega prahu breze, saj je na tem območju rastlina redka, večino zrn ob najbolj obremenjenih dneh prinese veter s celine,« izsledke minulih let povzame Anja Simčič.
Primerjava povprečnih dnevnih obremenitev s cvetnim prahom breze v Ljubljani, 2020–2021. Vir: NLZOH.
Na NLZOH opažajo med leti velike razlike v višini povprečnih dnevnih obremenitev. Eden takšnih primerov je potek sezone cvetnega prahu breze v Ljubljani. »V letu 2020 smo zabeležili kar 10 dni z dnevno obremenitvijo nad 200 zrn/m³, v letu 2021 pa so bile tako visoke vrednosti zaznane le dvakrat,« zaključi sogovornica.
Kako si lahko v primeru alergij pomagamo sami?
Izpostavljenost mešanici alergenov in onesnaževal se čez dan spreminja. Nanjo vplivata naše gibanje med zunanjimi in notranjimi prostori ter sam letni čas. Cvetni prah se z izmenjavo zraka in zunanjih prostorov prenese v notranje, bodisi s prezračevanjem, odpiranjem vrat ali mehanskim prezračevalnim sistemom. Cvetni prah lahko v domovanje prenesemo tudi s čevlji in obleko. Dobro je, da se prezračevanja prostorov tako lotimo tik pred nočjo, na okna pa namestimo gosto mrežo, ki preprečuje prehajanje cvetnega prahu.
Cvetnemu prahu so najbolj izpostavljeni prostori, ki se nahajajo pravokotno na smer vetra. Pelod se zbira v hišnem prahu ter se na ta način ohranja v našem domu, to pa lahko preprečimo z doslednim čiščenjem prahu. Da bi si kar najbolj olajšali življenje v času cvetenja rastline, na katero smo občutljivi, se ob lepem vremenu čim manj zadržujte na prostem. Na sprehod se odpravite po dežju, ko je v zraku precej manj alergenega peloda. Močen veter lahko cvetni prah prinese tudi v kraje, ker posamezna rastlina praviloma ne cveti. Dober primer tega je ambrozija, ki jo pretežno najdemo v Prekmurju, vendar pa z vetrom prehaja tudi v druge dele države in povzroča težave občutljivejšim posameznikom.
Alergijski koledarček
Leska – majhna koncentracija cvetnega prahu: februar, april; visoka koncentracija cvetnega prahu: druga polovica februarja, marec
Jelša – majhna koncentracija cvetnega prahu: januar, februar, april; visoka koncentracija cvetnega prahu: druga polovica februarja, prva polovica marca
Topol – majhna koncentracija cvetnega prahu: februar, april; visoka koncentracija cvetnega prahu: druga polovica februarja, marec
Jesen – majhna koncentracija cvetnega prahu: marec, maj, junij; visoka koncentracija cvetnega prahu: april
Breza – majhna koncentracija cvetnega prahu: prva polovica marca, maj; visoka koncentracija cvetnega prahu: druga polovica marca, april
Platana – majhna koncentracija cvetnega prahu: april, maj; visoka koncentracija cvetnega prahu: druga polovica aprila
Hrast – majhna koncentracija cvetnega prahu: april, maj; visoka koncentracija cvetnega prahu: druga polovica aprila, prva polovica maja
Trave – majhna koncentracija cvetnega prahu: april, julij, avgust; visoka koncentracija cvetnega prahu: maj, junij, prva polovica julija
Trpotec – majhna koncentracija cvetnega prahu: maj, junij, julij, avgust, september; visoka koncentracija cvetnega prahu: druga polovica maja
Pravi kostanj – majhna koncentracija cvetnega prahu: junij, julij, avgust; visoka koncentracija cvetnega prahu: druga polovica junija, prva polovica julija
Pelin – majhna koncentracija cvetnega prahu: julij, september; visoka koncentracija cvetnega prahu: avgust
Ambrozija – majhna koncentracija cvetnega prahu: avgust, september; visoka koncentracija cvetnega prahu: druga polovica avgusta, prva polovica septembra
Na pojavnost alergij v veliki meri vplivajo tudi okolijske spremembe, bodisi povišane povprečne temperature ali skrajni vremenski pojavi. Zaradi dvigovanja povprečnih temperatur je rasna doba rastlin vse daljša, alergeni pelodi so v zraku prisotni dlje časa, zaradi vse krajših zim pa se cvetenje rastlin in dreves začenja že v januarju.
Preberite tudi prispevek: Alergije – ukrepajmo še pred pojavom rumenega prahu – ABCzdravja.si
ABC
A Do leta 2050 naj bi eno izmed oblik alergijskih bolezni občutila že več kot polovica svetovnega prebivalstva.
B Na začetek sproščanja zrn vplivajo pretekle in trenutne vremenske razmere, predvsem temperatura zraka.
C Veter lahko cvetni prah raznese tudi v tiste kraje, kjer neka rastlina ne raste.
