Strokovnjaki opozarjajo, da je treba za alergije poskrbeti, še preden se te pojavijo, v času cvetenja in brstenja pa lahko z določenimi ukrepi vsaj nekoliko omilimo simptome.
Avtorica: Nika Arsovski
Višje povprečne temperature, ekstremni vremenski dogodki in vse daljša rastna doba rastlin močno spreminjajo ekosistem in fizično okolje, ki nas obdaja. »Letošnja zima je kratka in mila, zato bolniki o težavah zaradi zgodnjega cvetenja dreves že tožijo. Tisti, ki so alergični na cvetni prah leske, že čutijo težave,« sporočajo z Univerzitetne klinike za pljučne bolezni in alergijo Golnik.
Alergije so posledica delovanja genetskih in okoljskih dejavnikov, kljub temu pa jih prištevamo med okoljske bolezni. Onesnaženost, nezdrav življenjski slog … Predvsem po občutnem povišanju alergijskih bolezni v zadnjih desetletjih je jasno, da ni le genetika tista, ki vpliva na njihov nastanek. Več kot tretjina Evropejcev se spopada z občasnimi težavami, ki so posledica alergijskih bolezni. Alergikov je v zahodnem svetu več, medtem ko so težave z alergijami nekoliko manj pogoste v tretjem svetu, predvsem v nekaterih azijskih državah in v revnejših državah vzhodne Evrope. Po predvidevanjih naj bi do leta 2050 kar polovica svetovnega prebivalstva občutila eno izmed oblik alergijskih bolezni.
Tudi v Sloveniji se občutljivost na alergene povečuje, saj so zaradi vse višjih povprečnih temperatur zraka in posledično podaljšane letne rastne dobe alergeni pelodi dalj časa prisotni v zraku. Prav ti so eni izmed najpogostejših alergenov, poleg tega še plesni in pršice. Cvetni prah sestavljajo mala mikroskopska zrnca, s pomočjo katerih se rastline tudi razmnožujejo. Medtem ko so nekatere sposobne samoopraševanja, pri drugih na pomoč priskočijo žuželke ali veter. Zaradi onesnaženega zraka in vezave na prašne delce so pelodi vetrocvetnih rastlin, torej takšnih, pri katerih cvetni prah prenaša veter, danes precej bolj alergogeni kot nekoč, tako so spomladi številni posamezniki podvrženi alergijskemu rinitisu ali senenemu nahodu.
Jelša in leska začneta cveteti že pozimi
Spomladanske alergije se sicer v celinskem predelu Slovenije začnejo že v toplih januarskih dneh, ko začneta cveteti leska in jelša. V mrzlih zimah se začetek sezone cvetnega prahu preloži v kasnejši čas, od konca februarja in v začetek marca. Za pomladne alergijske tegobe ne gre kriviti cvetja, temveč so najpogostejši dejavnik trave, drevesa in plevel. Med najpogostejšimi alergeni so cvetni prah jelše, breze, trav in ambrozije. Cvetenje leske in jelše je odvisno od pogojev v zimskem času, cvetni prah se pojavi že ob daljših otoplitvah, ob topli zimi začne najprej cveteti leska, sledi ji jelša. Največja količina cvetnega prahu je v zraku med marcem in majem, ko se vetrocvetnim drevesom pridružijo tudi trave, katerih sezona se konča z avgustom. Alergen je tudi cvetni prah nekaterih žužkocvetk, torej rastlin, katerih pelod prenašajo žuželke, a je količina pelodov sončnic, ivanjščic, regrata, vrb, španskega bezga zanemarljivo majhna.
Skozi vso sezono se alergiki borijo s sporami plesni. Številni imajo težave skozi vse leto, kar pomeni, da niso varni niti jeseni, ko cvetni prah sproščata pelin in ambrozija. Temelje o alergenem cvetnem prahu, po katerih se še danes ravna stroka, je leta 1932 postavil August Thommen. Predvidel je, da mora biti alergeni cvetni prah zmožen lebdenja v zraku, pelod pa mora biti zadosti lahek in majhen, da ga veter lahko raznaša na daljše razdalje. Moške rastline razvijejo ogromno količino cvetnega prahu za razmnoževanje, bližje tega smo, bolj smo izpostavljeni. Večina cvetnega prahu ostane v sami rastlini, manjši del se prenese na srednje in daljše razdalje.
Kaj lahko v boju z alergijami na cvetni prah storimo sami?
Čez dan se izpostavljenost mešanici alergenov in onesnaževal spreminja, odvisna je tudi od našega gibanja med zunanjimi in notranjimi prostori ter letnim časom. Alergeni se namreč iz zunanjega z izmenjavo zraka prenesejo tudi v notranje prostore, prav v zaprtih prostorih pa jih najpogosteje povezujemo z razvojem astme. Cvetni prah se v notranjost prenaša s prezračevanjem, odpiranjem vrat, mehanskim prezračevalnim sistemom. Pa tudi s čevlji in obleko. Najbolj so cvetnemu prahu ob odpiranju oken izpostavljeni prostori, ki se nahajajo pravokotno glede na smer vetra.
Pelod se zbira v hišnem prahu in se tako ohranja v našem domovanju, prav zato lahko k zmanjšanju pripomoremo že z rednim čiščenjem prahu. Prav tako si lahko pomagamo z gosto mrežo, ki ne prepušča cvetnega prahu in jo namestimo na okna, ali s prezračevalnimi napravami z dobrimi filtri. Na ta način se bomo spopadli tudi s sporami plesni. Eden izmed ukrepov je tudi ta, da se prezračevanja lotimo, ko se stemni, perila pa ne sušimo zunaj na zraku, temveč za štirimi stenami.
»Ljudje naj se v času, ko cveti rastlina, ki povzroča težave, čim manj zadržujejo na prostem ob lepem vremenu. Po dežju bodo imeli najmanj težav, če bodo šli ven, tik pred dežjem pa jih utegnejo imeti še več zaradi močnega vetra, ki nosi pelod. Veter lahko cvetni prah raznese tudi v tiste kraje, kjer neka rastlina ne raste. Na primer za ambrozijo je včasih veljalo, da je značilna predvsem za Prekmurje in Madžarsko, zdaj pa imajo težave zaradi njenega cvetenja tudi ljudje, ki živijo v drugih delih države. Tudi preračunljivost med dejavnostmi ob obali in v hribih je pomembna. Vse cvetenje se v hribih začne nekoliko kasneje kot v celinskem delu države, ob obali pa prej. Kdor ugotovi, da mu nekaj škodi, naj se izogiba vzročnemu alergenu,« opozarjajo na kliniki.
Pomagajte si z informacijami na spletu
Na voljo so tudi zdravila, ki blažijo simptome alergij. Če so simptomi tako neznosni in moteči, da življenje postane praktično nemogoče, je treba obiskati zdravnika. Bolniki z oblikami alergijskega rinitisa morajo pravi čas začeti jemati zdravila, osnovna so v obliki pršila za nos s protivnetnim delovanjem. Zdravila začnejo delovati v dveh, treh dneh, maksimalno učinkujejo po treh tednih. Uporabljati jih je priporočljivo že štirinajst dni pred sezono cvetenja, tudi če dežuje in je v ozračju manj alergena. Če so težavam pridruženi tudi simptomi zaradi alergijskega vnetja očesne veznice – alergijski rinokonjunktivitis –, strokovnjaki svetujejo uporabo antihistaminika v obliki tablet, pršil za nos in kapljic za oči.
Veliko lahko storimo tudi sami, čeprav se je cvetenju med sezono nemogoče ogniti, pa lahko zmanjšamo izpostavljenost alergenom in posledično breme bolezni. Pomembno je, da prepoznamo rastline, katerih cvetni prah nam škodi, posledično se jim lahko izognemo. Podatke o dogajanju v ozračju najdemo tudi na spletu, kratkoročne napovedi iz dneva v dan najdemo na www.nlzoh.si, kjer sproščanje alergenov spremlja Skupina za aerobiologijo Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano.
»Predvsem je več informacij, ki so ljudem prosto dostopne, na primer na spletu, zato je tudi zavedanja o takšnih težavah več. Težav pa je v glavnem ves čas enako, le da včasih niso natančno znali ugotoviti, od kod izvirajo. Predvsem o alergijski astmi se pred nekaj desetletji ni kaj dosti vedelo. Sicer pa lahko danes alergik, ki spremlja karto cvetenja, ki je dostopna na spletu, sam ugotovi, na cvetni prah katere rastline je občutljiv, in sicer glede na to, v katerem obdobju ima težave. Tako tudi lahko ugotovi, kdaj se mora gibanju na prostem izogibati,« pojasnjujejo na golniški kliniki.
Alergijski koledarček
Leska – majhna koncentracija cvetnega prahu: februar, april; visoka koncentracija cvetnega prahu: druga polovica februarja, marec
Jelša – majhna koncentracija cvetnega prahu: januar, februar, april; visoka koncentracija cvetnega prahu: druga polovica februarja, prva polovica marca
Topol – majhna koncentracija cvetnega prahu: februar, april; visoka koncentracija cvetnega prahu: druga polovica februarja, marec
Jesen – majhna koncentracija cvetnega prahu: marec, maj, junij; visoka koncentracija cvetnega prahu: april
Breza – majhna koncentracija cvetnega prahu: prva polovica marca, maj; visoka koncentracija cvetnega prahu: druga polovica marca, april
Platana – majhna koncentracija cvetnega prahu: april, maj; visoka koncentracija cvetnega prahu: druga polovica aprila
Hrast – majhna koncentracija cvetnega prahu: april, maj; visoka koncentracija cvetnega prahu: druga polovica aprila, prva polovica maja
Trave – majhna koncentracija cvetnega prahu: april, julij, avgust; visoka koncentracija cvetnega prahu: maj, junij, prva polovica julija
Trpotec – majhna koncentracija cvetnega prahu: maj, junij, julij, avgust, september; visoka koncentracija cvetnega prahu: druga polovica maja
Pravi kostanj – majhna koncentracija cvetnega prahu: junij, julij, avgust; visoka koncentracija cvetnega prahu: druga polovica junija, prva polovica julija
Pelin – majhna koncentracija cvetnega prahu: julij, september; visoka koncentracija cvetnega prahu: avgust
Ambrozija – majhna koncentracija cvetnega prahu: avgust, september; visoka koncentracija cvetnega prahu: druga polovica avgusta, prva polovica septembra
ABC
A V boju z alergijami vam bo v pomoč karta cvetenja, ki jo najdete na spletu.
B Ob milih zimah in lepem vremenu se lahko alergije pojavijo že januarja, februarja.
C Na sprehodu boste imeli najmanj težav, če se nanj odpravite tik po dežju.
