Astma je bolezen dihalnih poti, pri čemer so te vnete in zadebeljene. Zato je pretok zraka zmanjšan, predvsem v primerih, ko gre za poslabšanje astme ali za neurejeno bolezen. To je kar pogosta bolezen, saj je na svetu po ocenah 260 milijonov ljudi z astmo. Za Slovenijo jasnega podatka glede pojavnosti nimamo, leta 2011 pa so pulmologi napravili presejalno študijo in ugotovili, da ima astmo približno 16 % odraslih.
Avtorica: Maja Korošak
Katja Adamič, dr. med.
Pogovarjali smo se s Katjo Adamič, dr. med., specialistko pnevmologije, alergologije in klinične imunologije, s Klinike Golnik. Zanimali so nas vzroki za astmo, kako se zdravi, še posebej pa smo izpostavili dogodek, ki se ga tako bolniki z astmo kot tudi zdravniki najbolj bojijo: astmatični napad.
Naša sogovornica je povedala, da ima večina astmatikov, od 50 do 80 %, blago astmo. »To pomeni, da imajo predpisano terapijo, nimajo pa veliko težav. Če bolnik ne občuti težav, se pogosto zgodi, da zdravil ne jemlje, kljub temu da mu jih je zdravnik predpisal,« je dejala Adamičeva in izpostavila mednarodno študijo, v katero je bilo zajetih več kot 3000 ljudi z astmo in je pokazala, da je kar 40 % anketiranih bolnikov menilo, da ne potrebuje rednega jemanja zdravil. Večina, kar 90 %, pa jih je vseeno izjavilo, da želijo, ko imajo težave, takojšnji učinek. »Takega zdravila seveda ni,« je poudarila sogovornica ter glede ciljev zdravljenja nadaljevala: »Pri zdravljenju je cilj ta, da vnetje v dihalnih poteh preneha in se s tem pretok zraka sprosti, da se zmanjšajo sluz in kašljanje, težka sapa in prebujanje iz sna zaradi kašlja in težkega dihanja. Zdravila lahko povsem zmanjšajo vnetje dihalnih poti in astmatiki so lahko celo vrhunski športniki. Torej to ni bolezen, zaradi katere bi otroci imeli težave v šoli in ne bi mogli telovaditi ali pa se kot odrasli ne bi mogli rekreirati – vsaj pri večini ni tako. Res pa je nekaj bolnikov, ki potrebujejo visoke odmerke zdravil za zmanjševanje vnetja. Ta zdravila ne delujejo takoj, ampak jih je treba jemati več tednov, da se vnetje v dihalih pomiri. Vsakemu bolniku, pri katerem diagnosticiramo astmo, damo navodila za zdravljenje. Nekateri jih lahko jemljejo samo po potrebi, velika večina pa jih mora jemati redno,« je še poudarila Adamičeva.
Kateri so vzroki za astmo?
»Natančnih vzrokov ne poznamo,« je dejala Adamičeva, »vemo pa, kaj astmo poslabša.«
»Vemo, na primer tudi, da kajenje matere v nosečnosti ali izpostavljenost cigaretnemu dimu v zgodnjem otroštvu poveča možnost za razvoj astme že v otroštvu. Astma je lahko alergijskega ali nealergijskega izvora. Če je alergijska, potem po navadi najdemo alergen, ki poslabšuje vnetje v dihalnih poteh. Ko vemo, na kaj je nekdo alergičen, lahko damo navodila, kako zmanjšati izpostavljenost alergenu. To je potrebno, saj tudi zdravila ne pomagajo dovolj, če je bolnik še vedno v stalnem stiku z alergenom. Vemo tudi, da kajenje poslabša že obstoječo astmo, saj cigaretni dim draži dihalne poti, ki so že tako ali tako vnete. Onesnaženost zraka prav tako poslabšuje astmo, poslabša pa jo tudi prebolevanje viroze. Če nekdo, ki nima astme, zboli za prehladom, bodo najverjetneje rahlo prizadeta le zgornja dihala, drugi, ki ima astmo, pa bo začel težko dihati in kašljati.
Tudi določena zdravila lahko poslabšajo astmo, na primer aspirin ali nesteroidni antirevmatiki, ali pa na primer betablokatorji za umiritev srčne frekvence. Prav tako astmo lahko poslabšajo nekatere pridružene bolezni, na primer refluks želodčne kisline, saj zatekanje kisline draži dihalne poti, pa tudi stalna zamašenost nosu, ko veliko sluzi teče v dihala po grlu (temu rečemo postnazalno zatekanje) ima prav tako lahko za posledico poslabšanje astme. Poslabšanje astme lahko povzročita tudi anksioznost in stres. Če je nekdo pod nenehnim stresom, to slabo vpliva na astmo.
Astmatični napad
»Astmatični napad je nekaj, česar se bolniki in zdravniki najbolj bojimo,« je povedala Adamičeva. »Gre za zelo dramatično stanje. Odkar imamo nova učinkovita zdravila, to je zadnjih 30 let, je astmatičnih napadov zelo malo. Kljub temu pa še vedno predstavljajo visoko tveganje, saj imamo v Sloveniji še vedno nekaj smrti letno zaradi astmatičnega napada. Dihalne poti se v primeru napada zelo zadebelijo, zato je pretok zraka močno zmanjšan in ljudi zelo duši. Ko s stetoskopom poslušamo takšna pljuča, se dihanje skoraj ne sliši, saj so dihalne poti zaprle pretok zraka. To je stanje, ki ogroža življenje,« razlaga naša sogovornica ter dodaja, da za to stanje obstajajo zdravila, ki pa jih mora bolnik prejeti takoj oziroma kar se da hitro.
Kako delujejo zdravila?
»Povzročijo odpiranje dihalnih poti, mišice v njih se sprostijo in vnetje se umiri. Bolnik mora biti hospitaliziran, včasih tudi intubiran in mehansko ventiliran. Na srečo je tega malo. Astmatiki večinoma poznajo svojo bolezen, in ko se jim pojavijo težave, začnejo jemati zdravila, če jih seveda že prej niso redno jemali, in s tem preprečijo napad.« Vseeno pa lahko tak napad nekoga tudi preseneti. »Napad se lahko zgodi zelo hitro in bolnik nima časa, da bi se nanj pripravil oziroma ga preprečil. Nekdo ima, na primer, blago astmo in zdravila jemlje le po potrebi. Potem se zgodi, da je nenadoma močno izpostavljen nekemu alergenu, na primer cvetnemu prahu. Ali pa nenadno poslabšanje oziroma astmatični napad povzroči viroza. Bolnika začne močno dušiti, ne more do konca povedati stavka, tišči ga v prsih … Takrat ga je treba takoj odpeljati na urgenco, kjer mu lahko pomagajo. Tudi bolniki z blago astmo lahko ob astmatičnem napadu umrejo, če pomoč ni pravočasna. Nekateri celo ne vedo, da imajo astmo, in simptomom ne posvečajo pozornosti. Potem se lahko zgodi astmatični napad.«
Zdravljenje
Namen zdravljenja je, da bolnik nima težav in zmore običajne telesne napore ter normalno funkcionira v vsakdanjem življenju in ga astma pri tem ne ovira. »Želimo umiriti vnetje dihalnih poti. Prvo zdravilo so inhalacijski glukokortikoidi, ki zmanjšajo vnetje. Smiselno je, da se to zdravilo jemlje redno, saj se njegov učinek izrazi šele po nekaj tednih uporabe. Zdravnik se odloči, kako pogosto in kakšen odmerek zdravila bolnik jemlje. Želimo, da je astma urejena ob prejemanju najmanjšega možnega odmerka zdravila. Poleg inhalacijske terapije svetujemo izogibanje poslabševalcem astme, torej alergenom, na katere je bolnik morebiti preobčutljiv, izogibanje onesnaženemu okolju in redno zdravljenje morebitnih pridruženih bolezni, kot so refluks želodčne kisline, vnetje v nosni votlini ali sinusih ali pa na primer srčno popuščanje. Svetujemo tudi zdrav življenjski slog,« pot zdravljenja opisuje Adamičeva.
Inhalacijski glukokortikoidi so torej osnovna zdravila za astmo. Katera zdravila se še uporabljajo?
»Poleg teh uporabljamo tudi zdravila beta-2 agonisti, ki širijo dihalne poti, da se tako razširijo gladke mišice v pljučih. Ta zdravila se dajejo po potrebi, delujejo hitro in hitro pomagajo, njihov učinek pa tudi hitro izzveni. Vedno morajo biti v kombinaciji z glukokortikoidom, da se zmanjša tudi vnetje.«
Nekateri bolniki imajo že visoke odmerke zdravil in urejene vse pridružene bolezni, a so še vedno simptomatski. Kako se zdravijo?
»Takšni bolniki pogosto potrebujejo zdravljenje s sistemskim steroidom, ki ga vzamejo v obliki tablete. Žal ima to zdravilo potem tudi veliko stranskih učinkov, kot so težje okužbe, sladkorna bolezen, kardiovaskularni zapleti, želodčni ulkusi, katarakta. Pogosta težava pri teh bolnikih je nepravilno jemanje inhalacijske terapije, ker nimajo pravilne tehnike vdihovanja oziroma zdravil ne jemljejo redno. Če se samo to izboljša, se kar nekaj teh bolnikov stabilizira,« zatrjuje sogovornica ter nadaljuje, da ima okoli 4 % bolnikov težko astmo. »Pri njih smo naredili že vse, kar je bilo možno: pravilno jemanje zdravil, urejene pridružene bolezni, alergije, a je astma še vedno neurejena. Tem bolnikom lahko ponudimo biološko terapijo, imamo pet vrst takšnih zdravil. Pomagamo jim lahko tudi z bronhialno termoplastiko, ko skušamo s pregrevanjem dihalnih poti zmanjšati živčevje in skrčenje gladkih mišic.«
Naša sogovornica še pove, da z vsakim bolnikom naredijo načrt jemanja zdravila in mu dajo jasna navodila, kako jih mora jemati. Opremijo ga tudi s PEF metrom, ki meri maksimalen pretok zraka v izdihu, ter ga to napravo naučijo uporabljati. »Bolniki, ki imajo zelo blago obliko astme, zdravil ne jemljejo oziroma jih jemljejo po potrebi, si s PEF metrom merijo pretok zraka in ko ta začne upadati, morajo nujno začeti jemati zdravila,« še poudari Adamičeva.
Bolnikom ob tem še svetujejo, naj ostanejo telesno dejavni, da se pljuča dobro predihajo, odsvetujejo jim kajenje, tudi elektronskih cigaret, svetujejo, naj se ne izpostavljajo prahu na delovnem mestu ter onesnaženemu zraku. Mrzel zrak običajno poslabša astmo, tako da naj se izogibajo tudi temu. Zelo priporočljivo je, da se cepijo proti pnevmokoku, gripi in ostalim povzročiteljem bolezni dihal, za katere imamo na voljo cepivo.
ABC
A Cilj zdravljenja je, da se vnetje v dihalnih poteh umiri.
B V Sloveniji imamo še vedno nekaj smrti letno zaradi astmatičnega napada.
C Astmatični napad se lahko zgodi zelo hitro in ni časa, da bi ga preprečili.
