Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content
Search in posts
Search in pages

Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content
Search in posts
Search in pages

Anafilaksija je huda, življenjsko nevarna alergijska reakcija, ki se pojavi v sekundah ali minutah npr. po piku žuželke ali zaužitju arašidov pri dovzetnih bolnikih. Njihov imunski sistem izpusti številne snovi, ki lahko vodijo v šok: tlak začne hitro padati, dihalne poti pa se nevarno zožajo in otežijo dihanje. Takšen bolnik potrebuje takojšnjo pomoč in morda boste prav vi kdaj tisti, ki mu lahko rešite življenje.

 

Avtor: Peter Kordiš

 

Alergijske reakcije

Človekov imunski sistem tvori protitelesa proti snovem (antigenom), ki so mu tuje in s tem ščiti telo pred številnimi škodljivimi snovmi. Včasih pa imunski sistem povsem nenevarne snovi (cvetni prah, pršice, hrano, strup čebele) zamenja za škodljive tujke in jih skuša uničiti; tej nepotrebni imunski reakciji rečemo preobčutljivost ali alergija. V telesu ponovni stik z isto snovjo (alergenom) vodi v nastanek simptomov alergije, ki se navadno pojavijo že nekaj minut po izpostavitvi kot blažja neprijetna bolezen (srbenje, kihanje, izcedek iz nosu) ter niso življenjsko ogrožajoči. Nekateri ljudje pa imajo burne odzive telesa, ki vodijo v smrtno nevarno anafilaksijo.

Snovi, ki lahko sprožijo blažjo ali hujšo alergijsko reakcijo, pridejo v telo skozi dihala (pelod, plesen, perje), skozi prebavila (sadje, jajca, začimbe, oreščki, zdravila), skozi kožo (piki žuželk, injekcije zdravil) ali po neposrednem stiku s kožo ali sluznicami (npr. lateks).

 

Anafilaksija

Anafilaksija je huda, življenjsko ogrožajoča reakcija, ki se lahko pojavi v sekundah ali minutah po izpostavitvi snovi, na katero je bolnik alergičen. Številni bolniki se niti ne zavedajo, da imajo alergijo, dokler ne doživijo anafilaksije. V tem primeru preobčutljivosti ob stiku z alergenom za razliko od blažjih alergijskih bolezni sledi buren sistemski odziv telesa. Večja verjetnost za pojav anafilaksije obstaja pri tistih, ki so jo že doživeli ali imajo anafilaksijo v družini, pri bolnikih z astmo pa je potek lahko hujši kot pri drugih.

Anafilaksija zahteva urgentno ukrepanje in obisk nujne medicinske pomoči, zato je zelo pomembno, da poskušamo bolniku z anafilaksijo nuditi čimprejšnjo pomoč in ga tudi opazujemo do prihoda reševalcev. Težave včasih izzvenijo, vendar se lahko čez nekaj ur zopet pojavijo, zato je napotitev na nujno medicinsko pomoč potrebna v vsakem primeru.

 

Prepoznavanje anafilaksije

Navadno opazimo spremembe v nekaj sekundah ali minutah po stiku z alergenom, redko pa se simptomi pojavijo tudi po pol ure in več. Z zgodnjo prepoznavo pogostih simptomov lahko bolniku rešimo življenje, hkrati pa moramo vedeti, da včasih anafilaksija poteka tudi nepredvidljivo: bolnik se na primer lahko onesvesti takoj po piku žuželke.

Potek bolezni je odvisen predvsem od mesta vstopa alergena v telo, najpogosteje pa začne bolnik najprej navajati srbenje kože na dlaneh in podplatih, občutek nemira in hitrejši srčni utrip. Opazimo tudi znake alergijskega rinitisa in koprivnice. Koprivnica (urtikarija) je pojav kožnih izpuščajev značilnega izgleda: pordele ali rdeče obrobljene lise, ki nastanejo v nekaj minutah, so dvignjene nad raven kože in močno srbijo. Pojavijo se še otekline, sprva okoli oči, otečejo ustnice, kasneje tudi roke in noge. Pri hujših oblikah se pojavi stiskanje v grlu, dušenje, krči v trebuhu, lahko driska in bruhanje.

Če se razvoj anafilaksije nadaljuje, pride do življenjsko nevarnih simptomov, zaradi katerih lahko bolnik v nekaj minutah ali urah brez oskrbe umre. Pojavijo se znaki nizkega krvnega tlaka (bledica, hladna in vlažna koža, slabo tipljiv pulz), težko dihanje s piskanjem in hripavostjo ter zmedenost z izgubo zavesti. Če opazite te simptome pri bolniku po zaužitju hrane, piku žuželke ali jemanju zdravil, nemudoma pokličite 112 in ne čakajte, ali se bodo simptomi izboljšali.

 

Prva pomoč pri anafilaksiji

Če ste prvi ob človeku s hudo alergijsko reakcijo z znaki anafilaksije:

  1. Poskušajte odstraniti alergen (želo), če je to mogoče.
  2. Takoj pokličite 112!
  3. Vprašajte osebo, če ima morda pri sebi adrenalinski avtoinjektor za primer hudega alergijskega napada. Če ga ima pri sebi, ponudite pomoč pri dajanju odmerka injekcije.
  4. Osebo polezite na tla in ji podložite noge.
  5. Razrahljajte tesna oblačila in pokrijte osebo z odejo. Ne dajajte ji pijače!
  6. Preverjajte utrip in dihanje in nudite oživljanje, če je potrebno. Napotite osebo na nujno medicinsko pomoč, čeprav se simptomi izboljšujejo. Možno je, da se bodo ponovili.
  7. Če oseba bruha ali krvavi iz ust, jo dajte na bok, da preprečite zadušitev.
  8. Če je prišlo do anafilaksije po piku žuželke, med čakanjem na reševalce poskušajte odstraniti želo, če je ostalo v koži. Bodite previdni, da ne stisnete mešička s strupom, ki se ponavadi drži žela, saj lahko s tem povečate vnos alergena v telo. Na mesto pika dajte hladen obkladek.
  9. Če je do anafilaksije prišlo po zaužitju hrane, pri bolniku ne sprožajte bruhanja, saj lahko vodi v zadušitev.
  10. Antihistaminik – zdravilo za zdravljenje alergij pri anafilaksiji ne bo zadosten ukrep, saj deluje prepočasi.

 

Nasveti za naprej

Če ste že doživeli anafilaksijo, se poskušajte izogibati znanim antigenom. Po izboljšanju  simptomov in pregledu pri nujni medicinski pomoči, se čim prej napotite k alergologu, kjer je možna opredelitev alergena, ki povzroča težave. Zdravljenje anafilaksije se razlikuje od terapije drugih alergijskih bolezni, pri katerih bolniki simptome preprečujejo s preventivnim jemanjem zdravil (predvsem antihistaminikov). Pri bolnikih, ki so že doživeli anafilaksijo, antihistaminike namreč odsvetujemo, saj s tem prikrijemo prve zelo pomembne opozorilne simptome, ki nakazujejo razvoj anafilaksije.

Pri nekaterih vzrokih anafilaksije (npr. pik žuželke) lahko z injekcijami alergena zmanjšamo odziv telesa in preprečimo premočne reakcije imunskega sistema v prihodnje. To obliko zdravljenja imenujemo imunoterapija. V večini primerov to žal ni mogoče, zato je zelo pomembno, da se izogibamo alergenov in smo pripravljeni na anafilaksijo z adrenalinskim avtoinjektorjem.

 

ADRENALINSKI AVTOINJEKTOR: Večina ljudi z nevarnostjo anafilaksije ga ima vedno pri sebi. To je priprava, sestavljena iz brizge in zavarovane igle, s katero lahko (tudi skozi obleko) damo injekcijo adrenalina v mišico na stegnu.
Uporaba: avtoinjektor vzamemo iz zaščitnega ovoja, črno konico obrnemo navzdol in se je ne dotikamo. Z drugo roko odstranimo siv pokrovček – varovalo. Nato s čvrstim sunkom potisnemo črno konico na zunanjo stran stegna, da zaznamo klik in zadržujemo pritisk okoli 10 sekund. Avtoinjektor nato izvlečemo.

 

Najpogostejši povzročitelji anafilaksije:

  • številna zdravila (predvsem penicilin),
  • katerakoli hrana (najpogosteje arašidi, oreščki, ribe, školjke, raki),
  • piki žuželk (čebela, osa, sršen),
  • izdelki iz lateksa (predvsem ob stiku z vlažnimi površinami telesa).

 

 

April, 2012

 

0 replies

Leave a Reply

Want to join the discussion?
Feel free to contribute!

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja