Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content
Search in posts
Search in pages

Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content
Search in posts
Search in pages

Slepa pršica je samo ena od 50 tisoč vrst pršic iz družine pajkovcev, menda pa najmočnejša žival na svetu, saj lahko vzdrži kar 1200-kratnik svoje telesne teže. Raziskovalca univerze v nemškem Tübingenu Michael Heethof in Lars Koerner sta njeno moč preizkušala v laboratoriju in ugotovila, da se neverjetno trdovratno drži podlage, v katero se zarine s svojimi kremplji in jo je izredno težko odstraniti. Kljub svoji moči pa pršica sama po sebi ni alergena. Alergen pršice so izločki in beljakovine odmrlih pršic, ki jih je največ v posteljah, blazinah, vzmetnicah, odejah, oblazinjenem pohištvu, tekstilnih talnih oblogah, preprogah, zavesah, oblekah in igračah iz blaga. Kljub temeljitemu čiščenju se alergenu v celoti ne da izogniti. Včasih je potrebno poseči po protialergijskih zdravilih ali cepljenju z alergenom pršice.

Avtorica: Vesna Vilčnik

 

Sistematika pršice je izredno zahtevna zaradi mnogo različnih vrst pršic, načeloma pa pršice delimo v dve podskupini: običajne pršice, ki se prehranjujejo z odmrlim organskim materialom ali glivami (sem spada tudi hišna pršica), ter zajedavske pršice, med katerimi je mnogo plenilskih, npr. klop. Žal si je na milijone mikroskopskih pršic z osmimi nogami uredilo dom tudi v vaši postelji, preprogi, zavesah in pohištvu. Kar samo po sebi ni problematično, če ne sodite med tiste, ki so alergični na njihove izločke.

Kaj je sploh alergija?

Alergija je nenormalna, preveč burna reakcija imunskega sistema na stik z alergenom, na katerega se je telo alergične osebe prej senzibiliziralo in ki pri zdravi osebi ne povzroči nobene motnje. Senzibilizacija pomeni, da je telo neko snov spoznalo kot tujo, proti njej razvilo posebej občutljive obrambne limfocite, zato se bo ob vsakem nadaljnjem srečanju s to snovjo odzvalo z alergijsko reakcijo. Alergeni so praviloma beljakovine ali nanje vezane druge snovi. Alergeni se lahko nahajajo v vdihanem zraku, hrani, zdravilih, pikih kožekrilcev in drugih snoveh (čistila, kozmetični izdelki, kovine, itd.), ki pridejo v stik s kožo. Pršice so najpogostejši izvor alergenov. Obstaja vsaj deset vrst pršic, ki so lahko vzrok alergije. Poleg hišne pršice je pri nas znana tudi žitna pršica, njej sorodni pa so ščurki kot izvor alergenov v slabših higienskih razmerah.

Kdaj lahko posumimo na alergijo na pršice?

Laike pogosto slišimo, ko rečejo, da se alergični na »hišni prah«. Prof. dr. Mitja Košnik, dr. med., z Univerzitetne klinike za pljučne bolezni in alergijo Golnik poudarja, da so alergeni izločki pršice v hišnem prahu, zato so značilni simptomi povezani na vdihovanje hišnega prahu. »Na primer med pospravljanjem se začne kihati, nos se zamaši, lahko tudi piska v pljučih, ker pa je običajno izpostavljenost hišnemu prahu stalna in v relativno majhnih količinah, se rado razvije alergijsko vnetje v nosu ali tudi v pljučih, kar se kaže z manj dramatično, a nadležno simptomatiko pogosto zamašenega nosu, smrkanja, lahko tudi suhega kašlja ali astmo«, razloži sogovornik. »Običajno alergijo potrdimo s kožnim testom. Na podlaket kanemo kapljico raztopine alergena pršice in skoznjo rahlo vbodemo v kožo. Pri alergiji se v petnajstih minutah naredi lokalen srbeč izpuščaj, ki traja kakšno uro.«

Higiena kot preventiva pred pršico

Bolniki vdihavajo alergen pršice predvsem med spanjem v postelji in ob čiščenju. Ker so alergeni pršice sorazmerno veliki, se običajno pojavljajo v zraku med sesanjem in pospravljanjem postelje; v zraku pa ostanejo vsaj še 20 minut po končanem čiščenju. Zato je smotrno sesati ob odprtem oknu,  z vodnim sesalnikom, sesalnikom brez vrečk oz. pri sesalniku na vrečke uporabljati vrečke s protialergijsko zaščito ter jih redno menjavati. Za brisanje prahu se alergičnim na pršico priporoča uporaba krp iz mikrofiber, ki preprečujejo, da bi se raznašal prah po prostoru. Ker pršice obožujejo temne, vlažne in tople prostore, je priporočena temperatura zraka v prostoru pod 21 °C in manj kot 50-odstotna vlaga. Za boljši zrak v zaprtih prostorih se svetuje uporaba čistilnikov zraka, ki imajo certifikat in ki iz zraka odstranijo prah, pršice in druge alergene. Za preproge, talne obloge, oblazinjeno pohištvo, avtomobilske sedeže se obnese uporaba akaricidnih sredstev. Akaricid naj deluje vsaj 12 ur, postopek pa je smiselno ponavljati na tri mesece.

Kako skrbeti za vzmetnice in posteljnino?

Zelo pomembno je, da poskrbimo za zdravo okolje v spalnici. Higieno v vzmetnici vzdržujemo tako, da jo vsaj enkrat letno (čez noč) izpostavimo temperaturam pod 0 °C. Prav tako se priporoča tudi zamrzovanje (vsaj za 24 ur) vzglavnikov in odej. Občasno lahko zamrznete tudi najljubšo plišasto igračko otroka, ki ima alergijo na »hišni prah«. Tudi globinski sesalnik učinkovito odstrani odmrle dele kože in druge nečistoče. Nekaj let staro vzmetnico je smiselno menjati. Namesto klasičnih vzmetnic so na tržišču tudi vodne postelje, kjer se pršica hišnega prahu zagotovo ne zadržuje. Blazina in odeja naj bosta iz pralnih vlaken, ki naj bi jih prali vsaj enkrat mesečno, posteljnino pa tedensko na 60 stopinj Celzija ali več. Še bolje je, če uporabljamo samo belo posteljnino, ki jo lahko tudi prekuhamo.

Blazine in odeje iz materialov organskega izvora (perje, volna) je bolje zamenjati s sintetičnimi, ki jih lahko peremo. Če uporabljate nadvložek, naj bo tudi ta pralen. Vzmetnice, blazine in odeje, ki jih ne uporabljamo, naj bodo nepredušno zaprte v poliuretanske prevleke.

Kako zdravimo alergijo na pršice?

»Alergenu se ne da povsem izogniti. Če so simptomi moteči, potem se da lokalna protialergijska zdravila, ki blažijo alergijsko vnetje, zato so simptomi manj izraženi ali pa jih ni. Če zdravila niso dovolj, na alergijsko vnetje dokaj dobro vpliva tudi cepljenje z alergenom pršice, čemur pravimo imunoterapija,« razloži prof. dr. Mitja Košnik. Žal alergija na pršice vpliva na počutje, telesno dejavnost in življenjski slog posameznika, ki jo ima. »Če se ti nos maši, slabo spiš, si utrujen, si manj funkcionalen. Če pa nastane astma, potem se simptomi še intenzivirajo ob telesni dejavnosti. Alergija je sistemska bolezen, torej alergijska protitelesa so povsod. Težave se pojavijo tam, kjer alergen, npr. alergen pršice, pride do alergijskih protiteles. Če je to v bronhijih, se lahko razvije astma. Pravzaprav tega ne moremo učinkovito preprečiti. Morda lahko tveganje za razvoj astme zmanjšamo s higieno; da je v postelji, spalnici, dnevni sobi čim manj hišnega prahu, posteljo je treba zračiti, vsak teden zamenjati posteljnino. Do neke mere pa koristi imunoterapija, če jo uvedemo, ko se začne razvijati blaga astma,« še pove prof. dr. Mitja Košnik.

Astma – posledica alergije na pršico

Astma je bolezen, pri kateri dihalne poti v pljučih postanejo preobčutljive na enega ali več dražljivcev. Ob izpostavljenosti takim dražljivcem, npr. alergenom v hišnem prahu, se dihalne poti skrčijo, sluznica bronhialnih cevi oteče in izločanje sluzi se poveča. Posledica je, da zrak težje prehaja v pljuča in iz njih. Predsednik Društva pljučnih in alergijskih bolezni Slovenije Mirko Triller  pove, da je v društvu 728 astmatičnih bolnikov, ki pa jih ne morejo razdeliti na posamezne vzroke astme. Zato tudi ne vedo, koliko jih je dobilo astmo zaradi predhodne alergije na alergene v hišnem prahu. Si pa v društvu prizadevajo na različne načine pomagati bolnikom in njihovim svojcem. »V letu 2015 smo izvedli 38 začetnih in nadaljevalnih šol,   katerih se je udeležilo 324 slušateljev. Naši predavatelji so zdravniki specialisti pulmologi, o pravilni uporabi zdravil predava diplomirana medicinska sestra, nekaj besed o nujni telovadbi tudi  fizioterapevtka. Veseli smo bili, da so se za predavanja začeli zanimati tudi vrtci in šole, ravnatelji pa so vztrajali, da morajo tovrstna predavanja poslušati tudi zaposleni. Izdajamo tudi glasilo s strokovnimi in poljudnimi članki, na voljo pa imamo veliko število zloženk s tematiko za astmatične bolnike in bolnike z alergijskimi obolenji,« je še povedal predsednik društva Mirko Triller.

Presenečena sem odkrila, da sem alergična na pršico

»Kot otrok sem bila alergična na cvetni prah, seno in mačjo dlako. Kasneje so alergije izzvenele in nanje sem čisto pozabila. Lani pa smo se odpravili v hribe, kjer smo dve noči prespali na pogradih, pokriti z nekoliko starejšimi odejami. Tretji dan sem začela močno kašljati, v prsih sem čutila bolečino, spremljal jo je neprijeten dušeč občutek. Mislila sem, da sem se morda prehladila ali celo dobila pljučnico, saj je bilo ves čas precej mrzlo in megleno. Odpravila sem se k pulmologu, ki je takoj posumil na alergijo. Dobila sem napotnico in naredila teste. Alergična sem na dve vrsti pršice. Šele za nazaj sem ugotavljala, da so bile vzmetnice in odeje, s katerimi smo bili pokriti, res dotrajane in niti ne pretirano čiste. Preprog in zaves nismo nikoli imeli, se pa dosledno držim navodil glede zračenja in čiščenja vzmetnice, posteljnine, itd. Veliko bolj pozorna sem tudi na higieno apartmajev oz. hotelskih sob.«

 

December 2016

0 replies

Leave a Reply

Want to join the discussion?
Feel free to contribute!

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja