Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content
Search in posts
Search in pages

Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content
Search in posts
Search in pages

Alergije so v klinični biomedicini zelo kompleksni pojavi. Lahko so zgolj neke vrste moteči občutki, poznamo pa tudi resnejše primere bolezni, ki lahko vodijo tudi do življenjsko ogrožajočih stanj. Snovi, na katere se razvije alergijski odziv, se imenujejo alergeni. Teh je še posebno v spomladanskem času v naravnem okolju veliko. Najpogostejša alergija v tem času je alergijski rinitis, zdravniki pa opažajo tudi poslabšanje astme. Posebno pozornost velja nameniti tudi alergijam na pike žuželk.

 

Avtorica: Vesna Vilčnik

 

Po podatkih svetovne zdravstvene agencije ima že skoraj vsak tretji človek neko alergijsko bolezen. Po podatkih Globalnega evropskega združenja za alergije in astmo se v Evropi 80 milijonov ljudi sooča z alergijskimi obolenji, 30 milijonov pa z astmo. Eno od alergijskih bolezni naj bi imel tudi vsak drugi do tretji prebivalec Slovenije. Pojavnost alergij narašča, najpogosteje pa alergološke težave prizadenejo otroke. Pri vpisu gesla »allergy« (ang. alergija) se v iskalniku google prikaže kar 15 milijonov zadetkov. Ljudi vse bolj zanima, kako živeti z alergijami. Nič čudnega, saj pred nekaj deset leti o alergijah skoraj še nismo govorili, danes pa diagnostiki poznajo že več kot 20 000 različnih alergenov.

 

Sezonski alergijski rinitis oziroma seneni nahod

Biomedicina med alergijske bolezni uvršča alergijski rinitis (stalni ali sezonski oziroma pelodni), alergijsko astmo, kontaktni in atopijski dermatitis, akutno in kronično urtikarijo (koprivko), rinokonjunktivitis, quinckejev edem oziroma oteklino, migrene, oralni alergijski sindrom, prehranske alergije, alergijski bronhioloalveolitis in serumsko bolezen oziroma anafilaktični šok. Tokrat namenjamo pozornost trem oblikam alergij: sezonskemu alergijskemu rinitisu, ki ga poznamo tudi pod imenom seneni nahod, alergijski astmi in pikom žuželk. Asist. dr. Mihaelo Zidarn, dr. med., spec., z Univerzitetne klinike za pljučne bolezni in alergijo Golnik smo vprašali, kako prepoznamo telesne znake sezonskega rinitisa. »Najpomembnejši znak je vodeni izcedek iz nosu, ob tem pa še draženje v nosu, kihanje, slabša prehodnost nosu, srbež, solzenje in pordelost oči. Alergijske reakcije na cvetni prah najlažje ublažimo tako, da zmanjšamo izpostavljenost alergenom. Če to ne zadošča, je potrebno zdravljenje z zdravili, pri težji bolezni pa imunoterapija.« Da bi se prepričali, ali gre res za alergijo in ne zgolj za prehlad ali kaj drugega, dr. Zidarn izpostavi kožne teste za alergije, ki se lahko izvedejo pri kateri koli starosti.

 

Hoditi po cvetočih poljanah ali se jim izogibati?

Ko se končuje zima in začenja pomlad, se milijoni alergikov odpravijo domov, opuščajo sprehode, zapuščajo golfišča in resno razmišljajo, da bi si morda celo kupili plinsko masko. Pelod ali cvetni prah so mikroskopska okrogla ali ovalna zrnca, s katerimi se razmnožujejo rastline. Nekatere se s pelodnimi zrnci samooprašujejo, druge pa se zanašajo na žuželke, veter ali kaj drugega. Na splošno pa za tegobe s senenim nahodom ne smemo kriviti cvetlic, saj so pravi krivci rastline brez bahavih cvetov: drevesa, trave in plevel. Natančneje predvsem moške rastline, ki razvijejo ogromne količine cvetnega prahu. Kolikor bliže ste viru peloda, toliko bolj ste izpostavljeni. Cvetni prah sicer nosi zrak, vendar pa ga večina konča v neposredni bližini. Če imate torej na svojem vrtu (moško) drevo, s katerega se otresa pelod, prejemate od njega desetkrat večji »odmerek« kot od podobnega drevesa nekje ob vaši ulici. Rešitev je, da se mu izognete ali se ga celo znebite. Raziskovalci ugotavljajo, da so med bolj alergenimi rastlinami predvsem tiste, ki jih oprašuje veter, rastline z manj živimi cvetovi ali brez cvetov in drobne zelene malocvetne rastline. Več o tem, katere rastline so bolj in katere manj alergene, je zapisano v lestvici OPALSTM (Ogen Plant Allergy Scale), ki jo uporablja ameriško ministrstvo za kmetijstvo. Žal pa ti podatki v svetu niso javni, saj bi bile v tem primeru določene rastlinske vrste ogrožene, ker bi povpraševanje po njih drastično upadlo. Po drugi strani pa bi rastlinski material, ki je ugodnejši za alergike, pridobil priljubljenost in vsaj na začetku prekašal dobavo. Lahko bi se celo začelo dogajati, da bi se ljudje selili iz vasi in mest, kjer je več alergenov. Tega pa seveda nihče noče, razen seveda alergikov …

 

Večina astmatikov ima tudi seneni nahod

Seneni nahod, astma in podobne alergije se pojavijo ob preobčutljivosti človeškega imunskega sistema. Pri imunsko občutljivih ljudeh, ki pridejo v stik s prahom, pride do reakcije specializiranih celic, ki v prizadeta tkiva spustijo histamin. Ta nato izzove simptome, kot so otekanje, srbenje in težave z dihanjem, ki so alergikom dobro znani. Težave z dihanjem so dobro znane tudi astmatikom. Prav zato so stari grški zdravniki uporabili besedo asthma, kar pomeni »hlastanje«. Ironija je, da težava ni le to, da ne moremo dobiti dovolj zraka v pljuča, ampak da se pljuča tako vnamejo in zamašijo, da je težko spraviti zrak tudi iz njih. Preprosto povedano pa je astma bolezen, pri kateri dihalne poti v pljučih postanejo preveč občutljive na enega ali več dražljivcev.

Dr. Mihaela Zidarn je povedala, kako pogosto alergijski rinitis preide v astmo: »Kar 80 do 90 odstotkov bolnikov z astmo ima tudi rinitis, med 30 do 40 odstotkov bolnikov z rinitisom pa ima tudi simptome astme.« Alergijska astma je najpogostejša oblika astme. Napade sprožijo alergeni, kot so sezonski pelodi ali celoletni alergeni, ki jih vdihavate, pa tudi tisti, ki jih povzročajo pršice in živalski prhljaj. Alergijska astma se pojavi v otroštvu in običajno vztraja vse življenje. Zelo glasne so tudi različne »teorije« o tem, da so alergije duševnega izvora oziroma posledica notranjih stisk in nerazrešenih odnosov. O tem je dr. Zidarn povedala, da »je duševnost vsekakor zelo pomembna tudi pri alergijskih boleznih. Zelo vpliva na to, kako se soočimo s težavami, najverjetneje pa ni edini ali najpomembnejši izvor alergijskih bolezni«.

 

Alergija na pike žuželk

»Pri nas alergijo povzročajo piki čebel, os, sršenov. Po piku lahko pride do večje otekline, ki lahko traja več dni. Nevarna je anafilaksija, ki se kaže z dušenjem, padcem krvnega tlaka. Bolniki to občutijo kot slabost, oslabelost, motnjo vida, lahko pride do izgube zavesti. Bolnike, ki so kdaj doživeli anafilaksijo po piku žuželke, zdravimo z imunoterapijo. Vse, ki so kdaj doživeli sistemsko alergijsko reakcijo, pa opremimo z navodili za izogibanje pikom in s setom zdravil za samopomoč,« je razložila dr. Mihaela Zidarn. »Pri imunoterapiji bolnik prejema alergen, na katerega je alergičen, sprva v majhnih količinah, nato pa postopoma vedno večjih. Zdravljenje je dolgotrajno, traja od 3 do 5 let. Žal so možni tudi stranski učinki, predvsem otekanje v predelu aplikacije alergena, pa tudi sistemske alergijske reakcije. Pri bolnikih z alergijskim rinitisom lahko s tem dosežemo zmanjšanje simptomov, včasih tudi popolno umiritev. Bolnike z alergijo za strupe žuželk pa najpogosteje s tem zdravljenjem povsem pozdravimo.«

Alergije in astma so različne bolezni, vendar jih pogosto povezujemo in astma ima morda močne alergijske dejavnike.

 

Ali ste vedeli, da ima kofein protialergične lastnosti? Olajša lahko težave senenega nahoda ali celo reši življenje ljudem, pri katerih je prišlo do potencialno smrtne alergične reakcije na čebelji pik ali orehe.

Marec 2015

 

0 replies

Leave a Reply

Want to join the discussion?
Feel free to contribute!

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja