»Vrača se pomlad,« z vsem žarom zapoje pevska legenda Oto Pestner, mi pa dodajamo še: »In z njo spomladanske alergije.« Neprijetne za marsikoga, ki mu v obdobju cvetenja določene rastline teče iz nosa, kiha, ga boli glava ob jutranjih sončnih žarkih, ko se sonce bohoti v vsej svoji krasoti. Dr. Renato Eržen, dr. med, spec. internist in pnevmolog, sočustvuje z bolniki in obenem ponudi precej učinkovite možnosti zdravljenja. Brez obupovanja torej.
Avtor: Andreja Hergula
Prehlad ne traja, alergija pa
Se sprašujete, če ste morda dobili alergijo na cvetni prah? Simptomi so precej podobni navadnemu ali virusnemu prehladu. Razlika je seveda očitna: prehladi minejo po tednu, dveh, alergija pa traja. Nekateri se soočajo z naslednjimi simptomi: tudi do stokrat na dan kihnejo in imajo voden, obilen izcedek iz nosu, srbijo in solzijo se jim oči. Spet drugi se počutijo slabo, težijo jih motnje koncentracije. Alergija jih onesposobi, da bi normalno živeli in delali.
Kako nastane alergija?
Enostavno razlago za nastanek alergijskih bolezni poda dr. Eržen, ki pove, da v prvem obdobju bolnik postane preobčutljiv na določen alergen. V teku življenja telo naredi protitelesa proti temu alergenu (se senzibilizira). Protitelesa ostanejo v krvi vezana na celice in na ta način potujejo po telesu. Dokler ne srečajo alergena, ne povzročajo težav. Ob srečanju alergena in protiteles pride do vnetne reakcije. Zaradi nje nastanejo alergijske bolezni.
Ah, te vetrocvetke
Alergeni so zelo različni, sezonski ali celoletni. Sezonske alergije povzročajo predvsem vetrocvetne rastline, ki izločajo ogromne količine cvetnega prahu. Ta potuje tudi 10–20 kilometrov daleč. V redkih primerih alergijske bolezni povzročijo žužkocvetke. Alergije se lahko razvijejo na primer pri delavcih, ki delajo v rastlinjakih na poljih vrtnic.
Recimo jim kar seneni nahod
Spomladanske alergije (oz. alergijske rinitise ali rinokonjunktivitise) splošno označujemo kot seneni nahod. Tovrstne alergije se pojavijo v obdobju cvetenja določene rastline, ko je koncentracija cvetnega prahu, na katerega je bolnik preobčutljiv, v zraku velika. Vsebnost cvetnega prahu v zraku si lahko pogledate na spletni strani Inštituta za varovanje zdravja (pod rubriko Področja dela ≥ Moje okolje).
Trave so med seboj v sorodstvu
Sicer pa dr. Eržen postreže s podatkom, da v poznejšem delu marca in aprila pride do izraza senzibilizacija z brezo, maja in junija so na vrsti trave, v poznih poletnih mesecih in jeseni pa zeli oz. pleveli. V zadnjih letih je precej pomembna tudi ambrozija. Od avgusta 2010 v Sloveniji velja odredba, ki določa ukrepe za zatiranje in preprečevanje širjenja pelinolistne ambrozije (podatek IVZ). To morajo izvajati lastniki zemljišč. Pnevmolog se pošali, da so trave med seboj v sorodstvu. Če ste preobčutljivi na eno travo, boste tudi na vse ostale. Sicer pa je bolnik lahko preobčutljiv na en alergen, a teh oseb je malo. Bolnikov, ki so senzibilizirani s številnimi alergeni, je veliko več. Lahko se zgodi, da so bolniki senzibilizirani tako s sezonskimi kot tudi celoletnimi alergeni.
Umijte si lase
Pri alergijskih boleznih je najbolje, da se izogibate alergenu, na katerega ste preobčutljivi. V obdobju, ko je koncentracija določenega cvetnega prahu velika (med dnevom je največja zjutraj), se čim manj zadržujte na prostem. To velja predvsem takrat, ko načrtujemo rekreacijo. Čeprav se sliši nenavadno, se rekreirajte med dežjem ali neposredno po dežju. Ko je vreme sočno in vetrovno, ne zračite stanovanja. Po tem, ko ste se zadrževali zunaj, se preoblecite, stuširajte, operite lase in si nos ter oči izperite s fiziološko raztopino.
Morje ne pomaga bistveno
Človek bi lahko v dobri veri pomislil, da bo z obiski morja in vdihavanjem svežega morskega zraka nekoliko zmanjšal simptome svojih alergij. A dejstvo je, da bistvene razlike v vegetaciji med slovenskim celinskim in primorskim geografskim okoljem ni. V Primorju je relativno več cipresovk in oljke. Edina razlika je, da se cvetenje določenih rastlin na Primorskem začne prej kot na celini. Če se želimo simptomom alergije izogniti, moramo torej raziskati, v katerih okoljih določena rastlina ne raste oz. kdaj je na vrsti njen čas cvetenja.
Neprijetne, vendar ne nevarne
Vsako alergijo je treba zdraviti. Načeloma so spomladanske alergije le neprijetne, nevarne pa ne. A če se ne zdravimo oz. alergijskega vnetja ne obvladujemo, se lahko zgodi, da se vnetje iz zgornjih dihal preseli tudi na spodnja in razvije se astma.
Tablete, razpršila
Bolnike s težjo klinično sliko zdravijo z antihistaminiki oz. protialergijskimi zdravili, ki zasedejo določene receptorje in preprečijo, da se simptomi izrazijo. Tisti, ki imajo manj težav, dobijo manj zdravil in obratno. Nekatere bolnike zdravijo z lokalnimi steroidi v obliki razpršilnikov za nos, ki so dejansko protivnetna zdravila. Razpršijo se v nosno sluznico in delujejo lokalno, kar pomeni, da se ne absorbirajo v sistemski krvni obtok ter ne povzročajo sistemskih stranskih učinkov.
Stara 100 let in še deluje
Zadnja leta nam zdravniki pri reševanju alergijskih težav pomagajo tudi s specifično imunoterapijo. Po besedah dr. Eržena jo v zdravljenju spomladanskih alergij več uporabljajo zadnjih pet do deset let, čeprav jo poznamo že sto let. Gre za metodo zdravljenja, kjer v telo vnašajo alergen, na katerega je bolnik preobčutljiv. Pri podkožni imunoterapiji bolnik skozi celo leto enkrat na mesec prihaja po injekcijo alergena. Pri podjezični pa si bolniki pod jezik vsak dan dajejo kapljice ali tablete alergena in sicer dva meseca pred sezono in med sezono cvetenja. Če imamo srečo, lahko alergije izzvenijo same od sebe. Pri nekaterih bolnikih pa se intenziteta alergijskih simptomov z leti celo povečuje.
Alergije lahko nastanejo kadarkoli
Pogosto se zgodi, da se otroci rodijo s t.i. atopijsko predispozicijo (že imajo nastavke za pojav alergije) in gredo skozi vse stopnje izražanja simptomov. Najprej se jim razvije atopijski dermatitis, nato alergijski rinitis. Alergija pa ne nastane nujno v otroški dobi, temveč nas lahko doleti kadarkoli v življenju. Dejstvo, ki ga izpostavi dr. Eržen, je, da se alergijske reakcije pogosteje pojavljajo znotraj določenih družin. Če sta starša atopika, je večja verjetnost, da bo atopik tudi otrok.
Ste vedeli, da …
… naj bi bili dojenčki, ki so bili dojeni najmanj šest mesecev, obvarovani pred pojavom določenih alergij? Prav tako naj bi bili manj dovzetni zanje otroci, ki se ne zadržujejo v preveč sterilnem okolju, so v stiku s kmečkim življenjem in ne preveč izpostavljeni smogu? Delci smoga naj bi bili ravno tako veliki, da jih lahko vdihnemo. V te delce smoga naj bi bili nalepljeni alergeni, ki jih dobimo na sluznico, v pljuča.
… naj bi nekateri opozarjali na večjo pojavnost depresije in anksioznosti pri alergijskih bolnikih? Obstajajo ugibanja, da naj bi do pojava depresije in anksioznosti prišlo zaradi samega poteka bolezni: bolniki se v najlepšem obdobju leta ne morejo gibati na svežem zraku, se slabo počutijo, muči jih slaba koncentracija in nespečnost. Zaradi vseh teh dejavnikov bi lahko obstajala večja verjetnost za slabše duševno stanje. Po drugi teoriji naj bi se ob alergijskem vnetju sproščali citokini oz. mediatorji, ki bi lahko povzročali depresijo oz. motnje razpoloženja. Neposredne povezave med pojavom depresije in senenega nahoda pa po besedah dr. Renata Eržena seveda ni.
Maj 2013
